Vpliv procesa siliranja trav na kakovost travne silažeVehovar, Sara (Avtor) Brus, Maksimiljan (Mentor) Erker, Urška (Komentor) Hohler, Anton (Komentor) travna silažasiliranjekakovostobstojnost silažNamen diplomskega dela je bil spremljati ključne kazalce kakovosti travne silaže skozi različne faze zorenja (21., 28., 35., 42., 63. in 91. dan po siliranju) ter določiti optimalni čas za začetek krmljenja. Poskus je bil izveden s steklenimi vrči (3 L) in plastičnimi vedri (25 kg), v katere je bila nameščena silažna masa, obtežena z mivko in zatesnjena za preprečitev dostopa zraka. V oba tipa posod so bili nameščeni EL-USB-2 senzorji za beleženje temperature. Vzorci so bili analizirani v laboratoriju Landwirtschaftliche Kommunikations und Service (LKS) po Cornell sistemu ter po metodi aerobne stabilnosti. Rezultati so omogočili primerjavo kakovosti silaže glede na čas fermentacije in vrsto posode. Vsebnost suhe snovi (SS) je bila 21. dan v steklenem vrču 37,2 %, do 91. dne pa se je zmanjšala na 35,6 %. V plastičnem vedru je bila začetna vsebnost SS nekoliko nižja (36,6 %), nato pa se je med fermentacijo povečala na 39,9 %. pH je bil na 21. dan v steklenem vrču 5,3 in se znižal na 5,0, medtem ko je bil v plastičnem vedru 5,2 in se je do 91. dne znižal na 4,9. Vsebnost metabolne energije (ME) se je v steklenem vrču zmanjšala z 10,7 MJ/kg SS na 10,3 MJ/kg SS, v plastičnem vedru pa se je rahlo povečala z 10,5 MJ/kg SS na 10,6 MJ/kg SS. Neto energija za laktacijo (NEL) se je v steklenem vrču znižala z 6,44 MJ/kg SS na 6,19 MJ/kg SS, v plastičnem vedru pa se je rahlo povečala z 6,34 MJ/kg SS na 6,37 MJ/kg SS. Aerobna stabilnost je bila v steklenem vrču najvišja na 63. dan (5 dni), v plastičnem vedru pa na 42. in 63. dan (prav tako 5 dni). Statistična analiza je pokazala, da med silažo iz steklenih vrčev in plastičnih veder ni bilo značilnih razlik, kar kaže, da vrsta posode ni bistveno vplivala na kakovost fermentacije.S. Vehovar20252025-09-11 16:04:49Diplomsko delo/naloga95302sl