Korozijski parametri cirkonija v umetni slini z dodatkom želodčne kislineBorovšak, Martin (Avtor) Slemnik, Mojca (Mentor) Stergar, Janja (Komentor) cirkonijkorozijaumetna slinadentalni implantatiželodčna kislinaDentalni implantati so že nekaj časa vse bolj pomemben del moderne dentalne medicine, saj se s splošnim staranjem populacije, tako kot tudi moderno konsumpcijo hrane veča potreba po možnostih za nadomestitev naravnih zob, tako iz funkcionalnega kot tudi iz estetskega vidika. Zobni implantat je sestavljen iz krone, ki predstavlja nadomeščen zob, vijaka, ki krono pritrdi v kost čeljusti in vezivnega materiala, ki krono drži pritrjeno na vijak. V okviru raziskave nas je zanimala funkcija cirkonija kot nadomestnega materiala za izdelavo vijaka zobnega implantata. Specifično, zanimala nas je korozijska odpornost cirkonija v pogojih, katerim bi bil ta vijak izpostavljen v ustni votlini ob prisotnosti želodčnega soka v slini, kar se lahko zgodi ob bruhanju oziroma gastroezofagealnem refluksu. Vzorce smo testirali z gravimetrično metodo, njihovo površino pa analizirali z elektronskim mikroskopom (SEM). Izpostavili smo jih simulirani slini z dodatkom HCl z vrednostmi pH = 1, 2, 3 ter 4 in jih pasivirali v raztopinah 24, 48, 72 in 96 ur. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da ima cirkonij, ki tvori tako imenovani lastni oksid (ang. native oxide) dobro lastnost repasiviranja. Najvišjo korozijsko hitrost smo zasledili pri pH = 1 po 72 urah pasiviranja, nakar sledi repasiviranje po 96 urah. Vsi ostali vzorci so najvišjo korozijsko hitrost pridobili po 48 urah izpostavljenosti v mediju in se po tem času vsi repasivirali. Najnižjo korozijsko hitrost opazimo pri pH = 2 po 72 urah pasiviranja. Sklepamo lahko, da je za to razlog puferski sistem, ki je tudi naravno prisoten v slini in očitno izrazito deluje pri pH = 2 ali pa samo termodinamsko obnašanje korozijskega sistema pri teh pogojih.[M. Borovšak]20252025-09-15 13:14:41Diplomsko delo/naloga95361sl