Izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičninLavrič, Špela (Avtor) Jagrič, Vita (Mentor) evropske bankeposlovne nepremičnineizpostavljenost nepremičninambančna tveganjatrg poslovnih nepremičnin.Magistrsko delo obravnava izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičnin (CRE) in vpliv teh tveganj na finančno stabilnost bank iz držav Evropske unije. Analiza se osredotoča na obdobje 2017–2023, ko so se evropski trgi soočili s pomembnimi izzivi, kot so pandemija covida-19, spremembe v delovnih navadah, rast e-trgovine in zaostritev monetarne politike. Rezultati kažejo, da je trg poslovnih nepremičnin v zadnjih letih izrazito cikličen. Po stabilni rasti do leta 2019 je pandemija povzročila skoraj 50-odstotni padec investicij, sledilo je kratkotrajno okrevanje leta 2021, ki sta ga poganjali logistika in industrija, nato pa je v letih 2022–2023 prišlo do novega upada, povezanega z višjimi obrestnimi merami in strožjimi pogoji financiranja. Med državami izstopajo Nemčija kot največji, a hkrati ranljiv trg, Švedska s posebno volatilnostjo ter Italija in Španija z manjšimi, a stabilnejšimi obsegi naložb. Empirični del magistrskega dela prikazuje, da posojila zavarovana s poslovnimi nepremičninami v povprečju predstavljajo 15,3 % celotnih bančnih portfeljev v Evropski uniji, pri čemer v nekaterih državah, kot so Ciper, Estonija, Litva in Latvija, presegajo 25 %. Povprečno razmerje med posojili zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami in kapitalom kaže, da so banke v povprečju skoraj v celoti kapitalsko obremenjene s tem segmentom. Najranljivejše so manjše države z visoko koncentracijo posojil in nižjimi kapitalskimi blažilniki, zlasti Estonija in Belgija. Na drugi strani države, kot so Francija, Finska, Švedska in Irska, izkazujejo večjo stabilnost zaradi nižje izpostavljenosti in močnejše kapitalske zaščite. Nedonosna posojila so se v povprečju zmanjševala, a ostajajo visoko tvegan segment v nekaterih državah, pri čemer pokritost z rezervacijami močno variira, od nadpovprečnih vrednosti na Portugalskem in v Bolgariji do razmeroma nizkih v Nemčiji in na Švedskem. Ugotovitve potrjujejo, da stabilnost bančnega sistema Evropske unije ni enakomerno porazdeljena. Manjši bančni sistemi z visoko koncentracijo teh posojil in slabšo kapitalsko zaščito so bistveno ranljivejši, medtem ko večji in kapitalsko močnejši sistemi izkazujejo večjo odpornost.Š. Lavrič]20252025-09-16 17:36:15Magistrsko delo/naloga95398sl