<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95497"><dc:title>Skener bližnjega elektromagnetnega polja s preletom frekvenc</dc:title><dc:creator>Vintar,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlaovič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gungl,	Ernest	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bližnje elektromagnetno polje</dc:subject><dc:subject>sonde</dc:subject><dc:subject>impedanca</dc:subject><dc:subject>valovitost</dc:subject><dc:subject>korekcijska krivulja</dc:subject><dc:description>Zaključno delo vsebuje postopke nadgradnje skenerja bližnjega elektromagnetnega polja, predstavljenega v [1]. Izpostaviti velja impedančno prilagoditev, umerjanje sistema, podporo preletu frekvenc in nadgradnjo uporabniškega vmesnika. Impedančna prilagoditev in s tem zmanjšanje valovitosti, pripomore k boljši ponovljivosti in zanesljivosti meritev. Izvedli  smo jo s pomočjo vektorskega mrežnega analizatorja. Umerjanje sistema omogoča merjenje absolutnih vrednosti električnega in magnetnega polja. Ta je bila od sonde naprej izvedena s pomočjo referenčnega vira STW81200-EVB in slabilnika. Pri vsaki sondi je bilo potrebno upoštevati korekcijsko krivuljo, podano s strani proizvajalca. V programskem jeziku Python je bila implementirana podpora frekvenčnega preleta, ki omogoča izvajanje meritev na izbranem frekvenčnem obsegu, kar meritve znatno pohitri in poveča uporabnost rezultatov. Uporabniški vmesnik je bil s pomočjo knjižnice PyQt5 nadgrajen z dodatno funkcionalnostjo. V zaključku naloge je uspešnost nadgradnje sistema prikazana z rezultati meritev testnega merjenca.</dc:description><dc:publisher>[M. Vintar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-22 17:58:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95497</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
