<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95501"><dc:title>Turizem po krajih judovske dediščine v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>turizem</dc:subject><dc:subject>dediščina</dc:subject><dc:subject>judovstvo</dc:subject><dc:description>Judje so v več mestih na območju današnje Slovenije živeli že v srednjem veku, ob koncu katerega so bili izgnani. Na to območje so se smeli ponovno naseliti v 19. stoletju in so že v začetku 20. stoletja predstavljali pomembne člane lokalnih skupnosti. Kot mnogi Judje po vsej Evropi, so bili tudi Judje v Sloveniji tarče preganjanja med holokavstom.
Čeprav danes v Sloveniji živi le malo Judov, so njihovi predniki za sabo pustili bogato kulturno dediščino, ki jo je mogoče obiskati. Izpostaviti velja dve ohranjeni sinagogi v Mariboru in Lendavi ter dve pokopališči v Dolgi vasi pri Lendavi in Rožni Dolini pri Novi Gorici. Nekatere od teh lokacij turisti že redno obiskujejo, pri vseh pa bi bilo ta obisk mogoče še povečati.
Podatki kažejo, da kraje judovske kulturne dediščine obiskujejo predvsem turisti iz tujine, ki jih najbolj zanima judovska zgodovina 20. stoletja. Med temi obiskovalci je tudi okoli 10 % Judov, ki pa jih načeloma bolj kot kulturna dediščina zanima narava.
Z upoštevanjem želja trenutnih turistov in ohranjene dediščine je na koncu pripravljen predlog turistične poti po judovski dediščini v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>D. Kodrič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-22 22:09:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95501</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
