<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95509"><dc:title>Razvoj angleškega fevdalizma</dc:title><dc:creator>Strnad,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bele,	Martin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fevdalizem</dc:subject><dc:subject>anglosaška Anglija</dc:subject><dc:subject>normanska osvojitev</dc:subject><dc:subject>Viljem Osvajalec</dc:subject><dc:subject>Domesday Book</dc:subject><dc:subject>zemljiška posest</dc:subject><dc:subject>vazalstvo</dc:subject><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:subject>politična zgodovina</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo celovito obravnava oblikovanje in razvoj fevdalnega sistema v Angliji v obdobju od pozne anglosaške države (konec 10. stoletja) do zaključka vladavine normanske dinastije leta 1154. V uvodnih poglavjih so analizirane politične, gospodarske, pravne in vojaške razmere v Angliji pred letom 1066, pri čemer se pokaže, da so v anglosaški družbi že obstajali posamezni elementi, ki so spominjali na fevdalne odnose: zemljiške podelitve z določenimi obveznostmi, vojaška služba v okviru sistema fyrd, ter vezi lojalnosti in zaščite med plemstvom in kmečkim prebivalstvom. Osrednji del raziskave je namenjen preučevanju prelomnih sprememb, ki jih je povzročila normanska 
osvojitev pod Viljemom Osvajalcem. Od formalne uvedbe fevdalne hierarhije in centralizacije oblasti do reorganizacije lastništva zemlje.
Posebno poglavje je posvečeno delu Domesday Book iz leta 1086, ki služi kot ključen zgodovinski vir za razumevanje prerazporeditve zemljiške posesti, zmanjševanja svobodnega kmečkega sloja in oblikovanja stroge hierarhične strukture zemljiškega lastništva pod normansko oblastjo. Delo podrobno obravnava tudi vlogo Cerkve kot velikega zemljiškega posestnika, pravne spremembe (kot so sojenja z dvobojem in delovanje fevdalnih sodišč) ter vojaške in fiskalne vidike fevdalnega reda. Analiza se zaključi s primerjavo angleškega fevdalizma s francoskim in drugimi celinskimi modeli, pri čemer izpostavi posebno moč monarhije in tesnejšo povezanost plemstva s krono kot značilno angleško posebnost. Do neke mere je zastopana tudi teza, da angleški fevdalizem ni bil povsem nov sistem, temveč nadgradnja že obstoječih družbenih in zemljiških struktur, ki jo je normanska osvojitev institucionalizirala, utrdila in bistveno pospešila.</dc:description><dc:publisher>Ž. Strnad</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-23 11:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95509</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Anglija (Velika Britanija); 1000-1154;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
