<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95544"><dc:title>Problematika diskriminacije v zvezi z uporabo umetne inteligence pri zaposlovanju</dc:title><dc:creator>Strouken,	Lisa Elisabeth	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polajžar,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>algoritmi</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>delovna razmerja</dc:subject><dc:description>Prispevek obravnava problematiko diskriminacije v zvezi z uporabo umetne inteligence (UI) pri zaposlovanju. Pri tem se pri pregledu problematike osredotoča tako na predstavitev stališč in konkretnih primerov, ki so dokumentirani v literaturi, kakor tudi na oris osnovnega relevantnega pravnega okvira po pravu EU. Pregled literature pokaže, da s pomočjo UI delodajalci, med drugim, iščejo ustrezne kandidate, izvajajo celoten postopek izbire kandidata itd. Pri tem v praksi prihaja do nevarnosti (tveganja) diskriminatorne obravnave kandidatov. Tudi uporaba UI namreč ne pomeni (popolne) izključitve (diskriminatornih) subjektivnih vplivov pri izbiri kandidatov. Uporaba UI lahko slednje zgolj še dodatno (sistemsko) utrdi. Problematiko otežuje dejstvo, da se lahko delodajalci zanašajo na te sisteme, ne da bi spremljali vzorce odločanja svojih algoritmov, zaradi česar je težje prepoznati ali preprečiti diskriminacijo. Na podlagi napravljenega pregleda so v zaključku članka strnjene nekatere obstoječe konkretne prakse ter pravne rešitve za naslovitev predmetne problematike.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 03:26:15</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>95544</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>