<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95562"><dc:title>Izraba jamske infrastrukture za potrebe shranjevanja energije v podjetju Premogovnik Velenje d.o.o.</dc:title><dc:creator>Hudobreznik,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj,	Filip	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Crnogaj,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gravitacijski hranilnik energije</dc:subject><dc:subject>energetski prehod</dc:subject><dc:subject>rudniška infrastruktura</dc:subject><dc:subject>študija izvedljivosti</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:subject>razogljičenje</dc:subject><dc:subject>podzemno shranjevanje energije</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je preučena možnost ponovne uporabe rudniške infrastrukture Premogovnika Velenje (PV) za shranjevanje električne energije s pomočjo gravitacijskega hranilnika energije (GHE). V kontekstu postopnega zapiranja rudnika in potrebe po prestrukturiranju regije se kot ena izmed strateških rešitev ponuja tehnološka implementacija sistemov za shranjevanje energije v opuščene ali opuščajoče se vertikalne jaške, ki so bili prvotno namenjeni prezračevanju. Na podlagi študije izvedljivosti, izdelani v okviru tega magistrskega dela, so analizirani tehnični, ekonomski in sistemski vidiki vgradnje gravitacijskega sistema z eno ali več utežmi ter primerjani z značilnostmi litij-ionskih hranilnikov električne energije, ki predstavljajo komercialno uveljavljeno alternativo. Ocenjeni so kapitalski (CAPEX) in obratovalni stroški (OPEX), preverjena je primernost rudniških jaškov ter analizirane možnosti financiranja iz javnih virov. Rezultati potrjujejo tehnično izvedljivost projekta, medtem ko je ekonomska upravičenost gravitacijskega sistema v veliki meri pogojena z dostopom do podpornih mehanizmov. Primerjava z litij-ionskimi sistemi dodatno osvetli ključne prednosti in omejitve posamezne tehnologije glede na stroškovno učinkovitost, življenjsko dobo, okoljski vpliv ter možnosti integracije v obstoječe energetsko okolje.</dc:description><dc:publisher>[J. Hudobreznik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 21:08:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
