<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95751"><dc:title>Delovna obremenitev negovalnega kadra v urgentni dejavnosti</dc:title><dc:creator>Rebernišek,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Zvonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovna obremenitev</dc:subject><dc:subject>urgentna zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>časovna analiza</dc:subject><dc:subject>kakovost oskrbe</dc:subject><dc:description>Uvod: Urgentni oddelki predstavljajo visoko obremenjeno delovno okolje, kjer negovalni kader opravlja številne klinične in neklinične naloge. Zaradi visokih delovnih zahtev je ključna kvantifikacija delovne obremenitve, ki vpliva na kakovost oskrbe in varnost pacientov. 
Metode: Izvedena je bila deskriptivna presečna študija s časovnim opazovanjem 67 pacientov na slovenskem urgentnem oddelku. Beležen je bil čas, porabljen za različne klinične in neklinične postopke in posege, ter analizirana povezava med značilnostmi pacientov in obremenitvijo kadra. 
Rezultati: Primerjalna analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik v številu posegov glede na spol, starost, pomičnost in triažno kategorijo pacientov. Največ časa so zahtevali pospravljanje reanimacijskega prostora (30 min) in diagnostične preiskave (24 min). 
Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da starejši, pomični pacienti rumene triažne kategorije predstavljajo večjo obremenitev negovalnega kadra. Kvantifikacija delovne obremenitve omogoča optimizacijo kadrovskih virov in izboljšanje oskrbe pacientov.</dc:description><dc:publisher>[V. Rebernišek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-19 13:57:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95751</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
