<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95771"><dc:title>Policijski službeni pes od izbirnega postopka do operativne uporabe</dc:title><dc:creator>Vajagić,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali pot policijskega psa od izbirnega postopka do operativne uporabe. Prikazana je zgodovina policijskih psov in številni načini, kako se psi uporabljajo v kontekstu policijske službe. Predstavljene so tudi pasme policijskih psov, s poudarkom na belgijskem ovčarju, nemškem ovčarju, rotvajlerju in nizozemskem ovčarju. V okviru naloge je bila izvedena tudi empirična raziskava – tako intervjuji strokovnjakov, kot anketni vprašalnik vodnikov.  Iz pogovorov z intervjuvancema je razviden celovit vpogled v sistem pridobivanja, šolanja in uporabe službenih psov v slovenski policiji ter izzive, s katerimi se pri tem soočajo. Sistem je dobro organiziran in premišljeno voden, vendar se v praksi pojavljajo dileme, predvsem glede vzreje, zdravstvenih tveganj in zagotavljanja optimalnih pogojev za vzgojo kakovostnih službenih psov. Pri nabavi psov se uporablja nakup ali donacija, pri čemer je ključna kakovost psa, ne glede na izvor. Vedenjske lastnosti se ocenjujejo že pri mladičih, zdravstveno stanje pa se spremlja predvsem preko rodovnika in osnovnih veterinarskih pregledov. Med glavnimi tveganji so bolezni, poškodbe ter pomanjkanje zgodnje socializacije. Šolanje psov temelji na zgodnji vzpostavitvi odnosa z vodnikom, kar se je izkazalo za učinkovitejše od preteklih metod. Proces vključuje redne ocene in prilagoditve glede na pasmo ter naloge, ki jih bo pes opravljal. V razpravi o lastni vzreji v primerjavi z zunanjo oskrbo se kažejo različna mnenja: vodniki so bolj naklonjeni zunanji vzreji, strokovnjaki pa poudarjajo prednosti lastne vzreje zaradi boljšega nadzora in možnosti zgodnje socializacije. Sklepno ugotavljamo, da za uspešnost službenega psa ni odločilen njegov izvor, temveč kombinacija genetske kakovosti, ustreznih pogojev v zgodnjem razvoju, načrtovanega šolanja in močne vezi z vodnikom. Pomembnejša od vira psa sta njegova vedenjska in zdravstvena ustreznost ter uspešno sodelovanje z vodnikom.</dc:description><dc:publisher>B. Vajagić</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-21 08:24:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
