<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95779"><dc:title>Varnost in zdravje zaposlenih v kovinski in elektro industriji v Podravju in Pomurju</dc:title><dc:creator>Hat,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>sindikat</dc:subject><dc:subject>varnost in zdravje zaposlenih</dc:subject><dc:subject>kovinska in elektro industrija</dc:subject><dc:description>Teoretični del magistrske naloge obravnava varnost in zdravje pri delu kot temeljno pravico zaposlenih ter ključen dejavnik organizacijske učinkovitosti. Predstavljene so zakonodajne osnove (zlasti ZVZD-1) ter obveznosti delodajalcev pri zagotavljanju varnega dela. V ospredju so dejavniki bolniških odsotnosti, zlasti mišično-skeletna obolenja, psihosocialna tveganja in poškodbe pri delu, ter širši vplivi, kot so staranje delovne sile in organizacijska kultura. Poudarjena je vloga ergonomije in varnostne kulture kot temeljnih pristopov k zmanjševanju tveganj. S celostnim pregledom pojmov, kot so delovna sposobnost, zadovoljstvo in klima, teoretični okvir podpira analizo povezav med pogoji dela in zdravstvenim stanjem zaposlenih v regijah Pomurje in Podravje.
Analiza podatkov Statističnega urada, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, anketne raziskave in poglobljenih intervjujev je pokazala, da so razmere na področju varnosti in zdravja pri delu v kovinski in elektroindustriji v Pomurju in Podravju problematične. Bolniški stalež je v teh regijah nadpovprečen, najpogostejši razlog za odsotnost so mišično-skeletna obolenja, poškodbe pri delu pa se kljub rahlemu upadu še vedno pojavljajo v visokem številu. Delovna okolja so deloma prilagojena za preprečevanje poškodb, a ankete kažejo na potrebo po izboljšavah, zlasti pri organizaciji dela, odnosih in vodenju. Usposabljanja s področja varnosti se izvajajo, vendar so pogosto formalna in premalo praktična. Potrebni so sistemski in večravninski ukrepi: izboljšanje ergonomije, obvladovanje psihosocialnih tveganj, krepitev varnostne kulture, večja vključenost zaposlenih ter podpora z javnimi in regionalnimi programi. Le s celostnim pristopom bo mogoče dolgoročno ustvariti bolj varno, zdravo in vključujoče delovno okolje.</dc:description><dc:publisher>T. Hat]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-21 16:27:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>