<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95827"><dc:title>Prehrana pacientov s presajeno ledvico</dc:title><dc:creator>Bajrić,	Lejla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krel,	Cvetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosak,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronično ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>transplantacija ledvic</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:description>Povzetek
Uvod: Kronična ledvična bolezen je postopno napredujoče stanje, ki lahko vodi v končno ledvično odpoved. Presaditev ledvice predstavlja enega izmed najpomembnejših načinov zdravljenja končne ledvične odpovedi. Po presaditvi ima prehrana ključno vlogo pri dolgoročnem delovanju presadka ter pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja. 
Metode: Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature o vplivu prehrane na ohranjanje ledvične funkcije po presaditvi ledvice. Uporabljena je bila metoda PIO za strukturirano iskanje virov, izbor literature pa je potekal v skladu s smernicami PRISMA. Vključene raziskave so bile ovrednotene na podlagi hierarhije dokazov. Rezultati so predstavljeni v evalvacijski tabeli ter sintetizirani z uporabo narativne sinteze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ustrezna prehrana pomembno vpliva na dolgoročno ohranjanje funkcije ledvičnega presadka, zmanjšuje tveganje za zaplete in izboljšuje kakovost življenja pacientov po transplantaciji. Bistveni prehranski poudarki so uravnotežen vnos beljakovin, nadzor elektrolitov ter individualno prilagojena prehranska obravnava glede na fazo zdravljenja. Posebno učinkoviti so celostni prehranski vzorci, kot so mediteranska, rastlinsko usmerjena in DASH (Dietary Approaches to Stop Hypertension) dieta.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je prehranska obravnava bistvena komponenta uspešnega dolgoročnega zdravljenja po presaditvi ledvice. Treba je okrepiti ozaveščanje in podporo pacientom pri upoštevanju individualnih prehranskih smernic, kar bi lahko dolgoročno prispevalo k boljši funkciji presadka, manjši pojavnosti zapletov ter izboljšani kakovosti življenja.</dc:description><dc:publisher>[L. Bajrić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-27 14:31:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
