Določanje topnosti in tališč derivatov imidazola v superkritičnem CO2Kovač, Neva (Avtor) Knez Marevci, Maša (Mentor) Cör Andrejč, Darija (Komentor) imidazolbenzimidazol2-metilimidazolsuperkritični ogljikov dioksidtopnosttališčeMagistrsko delo prikazuje študijo obnašanja treh derivatov imidazola (imidazola, benzimidazola in 2-metilimidazola) v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Namen raziskave je določiti topnosti in tališča derivatov pri različnih tlakih in temperaturah ter oceniti vpliv strukturnih razlik med derivati na njihove fizikalno-kemijske lastnosti v superkritičnem mediju. Topnosti imidazola in benzimidazola so bile določene s statično-analitično metodo pri temperaturah 40 °C in 60 °C ter tlakih do 800 bar. Rezultati kažejo, da topnost obeh spojin z naraščajočim tlakom sprva narašča in doseže maksimum med 400 bar in 500 bar, nato pa se ponovno zmanjšuje. Pri imidazolu je topnost v celotnem območju tlakov višja pri 60 °C, kar potrjuje pozitiven vpliv temperature, medtem ko je pri benzimidazolu topnost višja pri 40 °C, kar nakazuje nasproten temperaturni učinek. Imidazol doseže največjo topnost 0,025 g/g CO2, benzimidazol pa le 0,0058 g/g CO2, kar kaže na izrazit vpliv molekulske strukture na raztapljanje v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Tališča vseh treh derivatov so bila določena z modificirano kapilarno metodo. V vseh primerih se temperatura tališča z začetnim povečevanjem tlaka znižuje, nato pa pri višjih tlakih ponovno narašča. Najizrazitejši padec temperature taljenja je bil opažen pri 2-metilimidazolu (32,5 °C). Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju faznega obnašanja in medmolekulskih interakcij heterocikličnih spojin v superkritičnem ogljikovem dioksidu, kar je pomembno za načrtovanje procesov superkritične ekstrakcije, kristalizacije in sinteze materialov.[N. Kovač]20252025-11-10 14:51:43Magistrsko delo/naloga95918sl