<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95918"><dc:title>Določanje topnosti in tališč derivatov imidazola v superkritičnem CO2</dc:title><dc:creator>Kovač,	Neva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez Marevci,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cör Andrejč,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>imidazol</dc:subject><dc:subject>benzimidazol</dc:subject><dc:subject>2-metilimidazol</dc:subject><dc:subject>superkritični ogljikov dioksid</dc:subject><dc:subject>topnost</dc:subject><dc:subject>tališče</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo prikazuje študijo obnašanja treh derivatov imidazola (imidazola, benzimidazola in 2-metilimidazola) v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Namen raziskave je določiti topnosti in tališča derivatov pri različnih tlakih in temperaturah ter oceniti vpliv strukturnih razlik med derivati na njihove fizikalno-kemijske lastnosti v superkritičnem mediju.
Topnosti imidazola in benzimidazola so bile določene s statično-analitično metodo pri temperaturah 40 °C in 60 °C ter tlakih do 800 bar. Rezultati kažejo, da topnost obeh spojin z naraščajočim tlakom sprva narašča in doseže maksimum med 400 bar in 500 bar, nato pa se ponovno zmanjšuje. Pri imidazolu je topnost v celotnem območju tlakov višja pri 60 °C, kar potrjuje pozitiven vpliv temperature, medtem ko je pri benzimidazolu topnost višja pri 40 °C, kar nakazuje nasproten temperaturni učinek. Imidazol doseže največjo topnost 0,025 g/g CO2, benzimidazol pa le 0,0058 g/g CO2, kar kaže na izrazit vpliv molekulske strukture na raztapljanje v  superkritičnem ogljikovem dioksidu.
Tališča vseh treh derivatov so bila določena z modificirano kapilarno metodo. V vseh primerih se temperatura tališča z začetnim povečevanjem tlaka znižuje, nato pa pri višjih tlakih ponovno narašča. Najizrazitejši padec temperature taljenja je bil opažen pri 2-metilimidazolu (32,5 °C).
Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju faznega obnašanja in medmolekulskih interakcij heterocikličnih spojin v superkritičnem ogljikovem dioksidu, kar je pomembno za načrtovanje procesov superkritične ekstrakcije, kristalizacije in sinteze materialov.</dc:description><dc:publisher>[N. Kovač]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-10 14:51:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
