<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96098"><dc:title>Pomen politične teologije pri teologu Jožetu Rajhmanu</dc:title><dc:creator>Kovačič Peršin,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>politična teologija</dc:subject><dc:subject>politična religija</dc:subject><dc:subject>katoliški integrizem</dc:subject><dc:subject>razsvetljenska načela svobode</dc:subject><dc:subject>enakosti in bratstva</dc:subject><dc:subject>sekularizacija</dc:subject><dc:description>Profesor teologije na ljubljanski teološki fakulteti dr. Jože Rajhman je raziskoval slovensko protestantsko teologijo 16. stoletja, posebej Primoža Trubarja. Kot katoliški teolog je prvi na Slovenskem ocenjeval protestantsko teologijo afirmativno. V razpravi osvetljujem, kako je ob analizi Moltmannove teze o politični razsežnosti vsake teologije poudaril razliko med angažirano teologijo, ki izpostavlja krščanski etos, ter podleganjem teologije politični religiji, ki jo vsiljujejo totalitarni režimi. Ob primerjavi z moralno pasivnostjo nemškega protestantizma ob nasilju nacizma je nakazal na podobno držo slovenskega katoliškega integrizma. Ob tem je poudaril, da je prav v pogojih socialistične sekularne družbe teologija dolžna uveljavljati krščanska moralna načela kljub pritiskom struktur oblasti. Začrtal je jasno razločitev med politično angažirano teologijo in politično religijo, ki je namenjena utrjevanju totalitarne države. V tem kontekstu je razvijal angažirano teologijo socialne države in pri tem sledil Moltmannovemu stališču, da marksistična kritika religije ni vsebinska kritika krščanstva, pač pa kritika politične prakse in nesocialne drže krščanskih Cerkva. Posebej za slovenske razmere ugotavlja, da ima po zlomu komunističnega režima politizacija katoliške Cerkve, ki stremi k integrističnemu uveljavljanju v družbi in s tem k totalni rekatolizaciji, negativne posledice za ohranjanje avtoritarnih družbenih modelov v Sloveniji. S tem samo prispeva k negativnemu odnosu večinske družbe do krščanskih moralnih vrednot. Katoliška Cerkev mora v skladu z naukom evangelija služiti človeku v dani družbi. Cerkev ne more biti sama sebi cilj, pač pa je njen cilj vedno dobro vsakega človeka ne glede na njegovo prepričanje. Ta antropološka usmerjenost je temeljna značilnost Rajhmanove teologije, ki ji je bil do konca zvest kljub nasprotovanju cerkvene hierarhije.</dc:description><dc:publisher>Zgodovinsko društvo v Mariboru</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-02 03:10:04</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>96098</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
