<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96151"><dc:title>Rediteljska služba kot varnostni mehanizem na javnih zbiranjih</dc:title><dc:creator>Dvojmoč,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>prekrškovno pravo</dc:subject><dc:subject>zakonska domneva nedolžnosti</dc:subject><dc:subject>obrnjeno dokazno breme</dc:subject><dc:subject>privilegij pred samoobtožbo</dc:subject><dc:subject>pravila cestnega prometa</dc:subject><dc:description>Rediteljska služba predstavlja pomemben varnostni mehanizem za vzdrževanje reda, usmerjanje udeležencev in preprečevanje incidentov na javnih zbiranjih. Po Zakonu o javnih zbiranjih (»Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5)«, 2011) mora organizator zagotoviti ustrezno število usposobljenih rediteljev, ki izpolnjujejo določene pogoje, medtem ko Zakon o zasebnem varovanju (»Zakon o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)«, 2011) določa pogoje in pristojnosti varnostnikov, ki pogosto opravljajo delo na istih dogodkih. Četudi imajo reditelji zelo podobno vlogo kot varnostniki, ne sodijo v delovno razmerje po Zakonu o zasebnem varovanju. Med omenjenima službama obstajajo pomembne razlike glede samih pravic, obveznosti in pogojev za delo, kar povzroča veliko nejasnosti. Izstopajo tudi pomanjkljivosti v zakonski opredelitvi nadzora nad delom rediteljskih služb, zato bi bili smiselni bolj jasna razmejitev nalog in pristojnosti ter usklajena zakonska ureditev obeh področij. S tem bi bilo izvajanje javnih zbiranj bolj učinkovito in varno za vse udeležence.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-04 10:08:13</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>96151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
