<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96268"><dc:title>Zavarovanje vodovarstvenega območja sistemskega vodnega vira Peričnik</dc:title><dc:creator>Klukovič,	Sebastjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senegačnik,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žun,	Štefan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodovarstveno območje</dc:subject><dc:subject>varovanje vodnega vira</dc:subject><dc:subject>Peričnik</dc:subject><dc:subject>obremenitev okolja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavana tematika varovanja vodovarstvenega območja sistemskega vodnega vira Peričnik. Namen raziskave je predstaviti stanje na terenu, prepoznati tveganja, povezana z naravnimi značilnostmi in človekovimi vplivi, ter oblikovati priporočila za bolj učinkovitejšo zaščito vodovarstvenega območja vodnega vira  Peričnik. V delu je predstavljeno  področje upravljanja in varovanja vodovarstvenega območja Peričnik ter urejanja prostora, skupaj s hidrogeološkimi, organizacijskimi in pravnimi vidiki problematike na ožjem in širšem vodovarstvenem območju.
Naloga je izdelana na podlagi kvalitativnih, opisnih in analitičnih metod. Uporabljene metode so: analiza dokumentov, pregled obstoječih strokovnih gradiv in zakonodaje, prostorska analiza in raziskovanje ter interpretacija tehničnih in hidrogeoloških virov. Najpomembnejša izhodišča predstavljajo raziskave Geološkega zavoda Slovenije iz let 2020 in 2022, ki so potrdile neposreden vpliv Triglavske Bistrice na vodni vir Peričnik. Rezultati te raziskave so zelo pomembni za razumevanje občutljivosti območja.
Vodovarstveno območje Peričnik se nahaja v prostoru z naraščajočim turističnim obiskom. Ocenjuje se, da število obiskovalcev na območju že več let presega nosilno zmogljivost okolja. Eno od najpomembnejših tveganj na vodovarstvenem območju predstavlja neurejena infrastruktura, poleg tega pa še veliko drugih sistemskih težav, povezanih s pristojnostmi, zastarelo zakonodajo, pomanjkljivim nadzor in nezadostnim sodelovanjem vseh deležnikov v prostoru. Pri vsem skupaj izstopa dejstvo, da država kljub zakonski obveznosti še vedno ni sprejela uredbe o zaščiti vodonosnika za vodni vir Peričnik, zaradi česar se varovanje še vedno izvaja na podlagi občinskega odlok iz leta 1998.
Ugotovitve v magistrskem delu kažejo, da je za dolgoročno varovanje vodnega vira Peričnik nujno izboljšanje situacije. Med najpomembnejšimi priporočili so: priprava uredbe o varovanju vodnega vira, krepitev nadzora nad posegi v prostor, ureditev infrastrukture in sistemsko upravljanje turističnega obiska.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-13 05:42:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96268</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
