<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96423"><dc:title>Izvajanje stisov prsnega koša z nogo</dc:title><dc:creator>Horvat,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Martin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fijačko,	Nino	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stisi prsnega koša z nogo</dc:subject><dc:subject>stisi prsnega koša s peto</dc:subject><dc:subject>stisi prsnega koša z metatarzalnim delom stopala</dc:subject><dc:subject>poraba energije med izvajanjem stisov z nogo</dc:subject><dc:description>Uvod: Tehnika stisov prsnega koša z nogo je lahko alternativa, kadar standardnih stisov ni mogoče izvajati. V simulacijski raziskavi smo preverili kakovost stisov prsnega koša z nogo pri zaposlenih v zdravstvu ter primerjali stise s peto in metatarzalnim delom stopala v pravokotni in vzdolžni orientaciji na prsnico.
Metode: Osemdeset udeležencev je na simulacijski lutki izvedlo dva dvominutna niza neprekinjenih stisov z nogo (peta/metatarzalni del × vzdolžno/pravokotno na prsnico). Spremljali smo kazalnike kakovosti stisov in fiziološke parametre.
Rezultati: Povprečna globina stisov je bila 54,2 ± 6,2 mm pri tehniki s peto in 51,6 ± 7,1 mm pri tehniki z metatarzalnim delom stopala. Frekvenca je bila pri obeh metodah ≈120 stisov/min, s skupnim rezultatom stisov ≈60 %. Srčni utrip se je zvišal z ≈80 utripov/min v mirovanju na ≈106 utripov/min med stisi, ocenjena poraba energije je znašala ≈7,8 kcal/min, zaznan napor pa ≈4 točke po Borgovi lestvici. Orientacija stopala statistično ni bila pomembna.
Razprava in zaključek: Udeleženci so s stisi prsnega koša z nogo dosegli priporočene parametre kakovostnih stisov. V anketi so kot glavne okoliščine za uporabo tehnike navedli invalidnost ali poškodbo zgornjih okončin, izrazito utrujenost in prostorske omejitve. Za jasno opredelitev mesta obravnavane teme v prihodnjih smernicah so potrebne dodatne klinične raziskave.</dc:description><dc:publisher>[T. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-07 12:56:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96423</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
