Vloga perfekcionizma, psihološke prožnosti in čustvenih zahtev pri izgorelosti in delovni zavzetosti strokovnjakov za duševno zdravjeSkaza, Eva (Avtor) Tement, Sara (Mentor) strokovnjaki za duševno zdravjeizgorelostdelovna zavzetostčustvene zahteveperfekcionizempsihološka prožnostDelo na področju duševnega zdravja pogosto vključuje visoke čustvene obremenitve, ki lahko povečajo tveganje za izgorelost in zmanjšajo delovno zavzetost. Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na psihološko dobrobit strokovnjakov, je ključno za razvoj učinkovitih preventivnih strategij. Namen magistrske naloge je preučiti vlogo perfekcionizma, psihološke prožnosti in čustvenih zahtev pri izgorelosti in delovni zavzetosti, pri čemer je poseben poudarek na morebitni zaščitni vlogi psihološke prožnosti. V raziskavi je sodelovalo 56 strokovnjakov za duševno zdravje (52 žensk, 4 moški; starost: M = 35,4, SD = 8,78). Strokovnjaki so prihajali z različnih poklicnih profilov ter zdravstvenih zavodov iz celotne Slovenije. Dve dimenziji perfekcionizma smo merili s pomočjo Vprašalnika kratke lestvice perfekcionizma SAPS, psihološko prožnost z Vprašalnikom kratke lestvice psihološke prožnosti BRS, čustvene zahteve z Vprašalnikom Copenhagen Psychosocial Questionnare COPSOQ, izgorelost z Vprašalnikom o kakovosti življenja ProQOL ter delovno zavzetost z Vprašalnikom delovne zavzetosti UWES. Rezultati so pokazali, da sta neprilagojeni perfekcionizem in čustvene zahteve glavna dejavnika tveganja za slabšo psihološko dobrobit. Neprilagojeni perfekcionizem je bil povezan z višjo stopnjo izgorelosti in nižjo delovno zavzetostjo, medtem ko so čustvene zahteve pomembno zmanjševale delovno zavzetost. Nasprotno pa prilagojeni perfekcionizem ni pokazal statistično značilnih povezav z nobenim izidom, prav tako psihološka prožnost ni imela neposrednega vpliva na izgorelost ali delovno zavzetost in ni moderirala preučevanih povezav. Ti izsledki poudarjajo, da psihološko dobrobit strokovnjakov za duševno zdravje oblikuje kompleksna kombinacija osebnostnih lastnosti in delovnih zahtev. Rezultati imajo pomembno praktično vrednost, saj omogočajo prepoznavanje zaposlenih, ki so bolj ranljivi za izgorelost, ter so podlaga za razvoj preventivnih programov in podpornih ukrepov, vključno s treningi obvladovanja stresa, čustvene regulacije in krepitev psihološke prožnosti. Uravnoteženje čustvenih zahtev z razpoložljivimi viri lahko poveča energijo, motivacijo in delovno zavzetost zaposlenih, kar je ključno za ohranjanje njihovega dolgoročnega psihološkega počutja.E. Skaza20262026-01-20 21:22:03Magistrsko delo/naloga96609sl