<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96640"><dc:title>Vpliv stresa iz delovnega okolja na vodje zdravstvene nege in strategije za njegovo obvladovanje</dc:title><dc:creator>Černigoj,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šprajc,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodja zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>poklicni stres</dc:subject><dc:subject>dobro počutje</dc:subject><dc:subject>tehnike sproščanja</dc:subject><dc:description>UVOD: Zdravstvena nega je področje zaposlitve z delom pod visokim pritiskom. Vodje zdravstvene nege imajo ogromne zadolžitve, odgovornosti in ključno vlogo pri ustvarjanju zdravega delovnega okolja, ki spodbuja kakovostne izide tako za uporabnika zdravstvenih storitev kot tudi za zdravstveno organizacijo. Vse večje pomanjkanje zdravstvenega kadra, motiviranje obstoječega kadra in reševanje konfliktov v timih ob preobremenjenosti zaposlenih pripomorejo k vse večjemu poklicnemu stresu vodilnih medicinskih sester. Za uspešno preprečevanje in zmanjševanje vpliva stresorjev s poklicnega področja na zasebno življenje je treba poznati dobre strategije obvladovanja stresa, k čemur pripomorejo različne tehnike sproščanja. NAMEN: Namen raziskovalnega dela je bil raziskati in podati pregled nad izzivi, s katerimi se srečujejo vodje zdravstvene nege, ki prispevajo k poklicnemu stresu, in na kakšen način poskrbijo za zmanjševanje in reševanje stresa iz delovnega okolja. METODE DELA: Teoretični del vsebuje pregled strokovne in znanstvene literature na obravnavano tematiko. Sledi empirični del z izvedbo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil ponujen vodjam zdravstvene nege, zaposlenim v domovih za starejše občane v Sloveniji. V empiričnem delu so preverjene štiri zastavljene hipoteze. REZULTATI: Anketo je v celoti izpolnilo 30 sodelujočih vodij zdravstvene nege, zaposlenih v različnih domovih za starejše občane v Sloveniji. Večina anketirancev (86,7 %) odgovarja, da je njihovo delovno mesto vse bolj stresno. Anketiranci stres v največji meri povezujejo z večjimi obremenitvami, ki izhajajo iz preobremenjenosti in zahtevnosti kadrovskega upravljanja. Vodje odgovarjajo, da poznajo strategije reševanja stresa, jih pa ne uporabljajo zelo pogosto. Večina anketirancev čuti posledice poklicnega stresa na njihovo zasebno življenje predvsem z vidika težav v sprostitvi po zaključku službe. RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK: Pregled literature je pokazal veliko prisotnost poklicnega stresa v zdravstveni negi. Z rezultati ankete ugotovimo, da je poklicni stres pri vodjah zdravstvene nege prisoten v veliki meri, skrb za njegovo obvladovanje in zmanjševanje pa je premajhna. Rezultati naše ankete prikažejo trenutno stanje problematike stresa na delovnem mestu vodij zdravstvene nege v socialnem varstvu, obenem pa lahko pripomorejo k nadaljnjim raziskavam.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-21 21:20:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96640</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
