<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96772"><dc:title>Dodana vrednost pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov v laboratorijskem in terenskem delu pouka biologije v zadnjem triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Lang,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šorgo,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>mobilne naprave</dc:subject><dc:subject>pametni telefoni</dc:subject><dc:subject>digitalne kompetence</dc:subject><dc:subject>veščine 21. stoletja.</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava dodano vrednost uporabe pametnih telefonov in tabličnih računalnikov pri pouku biologije v osnovni in srednji šoli. Čeprav so pametne mobilne naprave postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja mladostnikov, njihova pedagoška vloga v formalnem izobraževanju ostaja predmet strokovnih razprav. Disertacija je strukturirana v dva vsebinsko povezana dela. Prvi del obsega tri empirične kvantitativne raziskave, izvedene v slovenskem izobraževalnem prostoru, drugi del pa vključuje dve praktični študiji primera uporabe pametnih mobilnih naprav v avtentičnem pouku biologije s poudarkom na pedagoški implementaciji.

V prvi empirični kvantitativni raziskavi so analizirani podatki o zaznavanju učencev glede uporabe mobilnih naprav pri pouku biologije. Ugotovljeno je, da učenci pametne naprave zaznavajo predvsem kot podporo razvoju digitalnih kompetenc in kot motivacijski dejavnik, manj pa kot orodje za razvijanje laboratorijskih in eksperimentalnih spretnosti. Strukturno enačbeno modeliranje je pokazalo, da imata na zaznano kakovost učenja najmočnejši vpliv zaznana uporabnost in zaznani pedagoški učinki uporabe mobilnih naprav.

Druga empirična kvantitativna raziskava se osredotoča na želje in stališča učencev, staršev ter učiteljev glede uporabe pametnih telefonov in tabličnih računalnikov pri pouku in opravljanju šolskih obveznosti. Rezultati kažejo na statistično značilne razlike med posameznimi skupinami deležnikov. Učenci so v primerjavi s starši in učitelji izkazali najvišjo stopnjo naklonjenosti in pripravljenosti za uporabo pametnih telefonov pri pouku. Pametne telefone večinoma razumejo kot priročno orodje za iskanje informacij, sodelovalno delo in dostop do digitalnih učnih gradiv, kar odraža visoko stopnjo digitalne pismenosti in tehnološke samozavesti sodobne generacije učencev.

Tretja empirična kvantitativna raziskava preučuje povezavo med uporabo mobilnih naprav in razvojem veščin 21. stoletja, ki predstavljajo ključne kompetence za trajnostno prihodnost. Ugotovljeno je, da deležniki pametne telefone in tablice prepoznavajo predvsem kot pomemben dejavnik pri razvoju digitalnih in informacijskih spretnosti, medtem ko je njihov prispevek k razvoju višjih kognitivnih in sodelovalnih veščin, kot sta kritično mišljenje in ustvarjalnost, zaznan kot bistveno manjši.

Drugi del disertacije vključuje dve praktični študiji primera iz avtentičnega pouka biologije. Prva obravnava uporabo aplikacije Pl@ntNet za določanje rastlin, ki se je izkazala kot visoko motivacijska in učinkovita pri zmanjševanju pojava »sleplosti za rastline«, čeprav klasični določevalni ključi še vedno zagotavljajo najvišjo natančnost. Druga študija primera se osredotoča na uporabo aplikacije Google Lens pri identifikaciji morskih organizmov, pri čemer se je pokazalo, da aplikacija pomembno povečuje zanimanje in angažiranost učencev, vendar je zaznana kot zahtevnejša v primerjavi s knjigami.

Integracija empiričnih in praktičnih ugotovitev potrjuje, da imajo pametne mobilne naprave največjo dodano vrednost v učnih situacijah, kjer povečujejo motivacijo, omogočajo prenos znanja v realne kontekste in zagotavljajo dostopnost učenja, ki sicer ne bi bila mogoča. Hkrati rezultati jasno kažejo, da tehnologija ne more nadomestiti tradicionalnih metod poučevanja, temveč jih lahko le smiselno dopolnjuje. Sklep disertacije je, da pametni telefoni in tablični računalniki predstavljajo dragoceno dopolnilo pri pouku biologije, zlasti za razvoj digitalnih kompetenc ter motivacijo in aktivno vključevanje učencev v učni proces. Njihova uporaba mora biti načrtna, ciljno usmerjena in kombinirana s klasičnimi metodami, kot so laboratorijsko in terensko delo ter uporaba učbenikov, da se zagotovi celovit razvoj naravoslovne pismenosti, potrebne za uspešno delovanje v družbi 21. stoletja.</dc:description><dc:publisher>[V. Lang]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-28 10:04:43</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
