<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96946"><dc:title>Stres in anksioznost pri mlajših kategorijah v odbojki: vzroki in načini soočanja</dc:title><dc:creator>Seretin,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Usenik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odbojka</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>vzroki</dc:subject><dc:subject>načini soočanja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava pojavnost stresa in anksioznosti pri mladih odbojkarjih ter načine, s katerimi se spopadajo s psihološkimi obremenitvami v športu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto mladi športniki doživljajo stres, kateri dejavniki so najpogostejši sprožilci ter katere tehnike sproščanja uporabljajo pri uravnavanju napetosti. Cilji dela so bili prepoznati razloge za pojav stresa in anksioznosti, oceniti njihovo intenzivnost in pogostnost, preveriti poznavanje sprostitvenih tehnik ter oceniti vpliv trenerjev in staršev kot potencialnih virov pritiska ali podpore.
V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi stresa in anksioznosti, njihove vrste, znaki ter viri v športnem okolju. Poudarek je na fizioloških in psiholoških odzivih, posledicah dolgotrajnega stresa ter strategijah učinkovitega spoprijemanja. Obravnavani so tudi tehnike sproščanja, proces psihične priprave in osnovne značilnosti
odbojke kot športne discipline.
Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 108 mladih odbojkarjev in odbojkaric, starih od deset do štirinajst let. Rezultati kažejo, da mladi najpogosteje doživljajo stres med tekmami predvsem zaradi strahu pred napakami, pomembnosti tekme in odzivov soigralcev, medtem ko so pritiski staršev manj izraziti. Najpogosteje uporabljene sprostitvene strategije so dihalne tehnike, pozitivno razmišljanje in pogovor s soigralci ali trenerjem. Približno polovica udeležencev si želi dodatnega znanja o tehnikah sproščanja, kar poudarja pomembnost sistematične psihološke podpore v mladinskem športu.</dc:description><dc:publisher>E. Seretin</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-05 11:32:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96946</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
