<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96958"><dc:title>Analiza materialnega toka bakra in vplivi na okolje v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Kramberger,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič Lukman,	Rebeka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brglez,	Kristijan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>materialni tok bakra</dc:subject><dc:subject>analiza življenjskega cikla</dc:subject><dc:subject>analiza pretoka materiala</dc:subject><dc:subject>okoljski vplivi</dc:subject><dc:subject>krožno gospodarstvo</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava analizo materialnega toka in oceno življenjskega cikla  bakra v Sloveniji med letoma 2018 in 2021. Namen raziskave je bil preučiti, kako baker vstopa, kroži in izstopa iz slovenskega gospodarstva ter kakšni so okoljski vplivi posameznih faz njegovega življenjskega cikla. Podatki iz statističnih baz (SiStat, Eurostat, UN Comtrade) so bili uporabljeni za modeliranje v programski opremi Sphera (GaBi) z metodo ReCiPe 2016 Midpoint (H). Rezultati kažejo, da Slovenija ostaja močno uvozno odvisna, medtem ko domača proizvodnja ostaja nizka. Stopnja recikliranja je bila v analiziranem obdobju nestanovitna, z opaznim padcem leta 2021. Proizvodna faza ima največji okoljski vpliv, medtem ko faza konca življenjske dobe z recikliranjem pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskega odtisa. Naloga potrjuje vse tri hipoteze in poudarja potrebo po izboljšavah: razogljičenju proizvodnje, nadgradnji sistema reciklaže, digitalizaciji materialnih tokov in močnejši zakonodajni podpori. Predlagane so tudi smernice za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[A. Kramberger]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-05 20:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96958</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
