<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=96972"><dc:title>Policijsko delo v skupnosti</dc:title><dc:creator>Šobot,	Boško	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policijsko delo v skupnosti</dc:subject><dc:subject>primerjave</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava policijsko delo v skupnosti (PDvS) kot sodoben pristop k zagotavljanju javne varnosti, ki se je v Sloveniji in na Hrvaškem začel uveljavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Model PDvS se je razvil kot odziv na družbene spremembe po osamosvojitvi obeh držav ter kot potreba po povečanju legitimnosti policije, krepitvi zaupanja prebivalcev in partnerskem sodelovanju pri reševanju varnostnih izzivov.
V Sloveniji je PDvS institucionalno umeščen v zakonodajni okvir, zlasti v Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). Organizacijsko se izvaja prek vodij policijskih okolišev, ki so odgovorni za neposredno komunikacijo z lokalnim prebivalstvom, zaznavanje varnostnih problemov ter izvajanje preventivnih aktivnosti. Pomembno vlogo imajo tudi lokalni varnostni sveti, ki združujejo predstavnike občin, šol, zdravstvenih ustanov in civilne družbe ter omogočajo usklajevanje varnostnih politik.
Na Hrvaškem je PDvS opredeljeno v Zakonu o policijskim poslovima i ovlastima ter v strateškem dokumentu Strategija djelovanja policije u zajednici. V praksi ga izvajajo kontaktni policisti, ki delujejo v okviru lokalnih postaj in so zadolženi za vzpostavljanje stika z občani, zbiranje informacij ter sodelovanje pri preventivnih projektih. Poleg tega se PDvS izvaja prek nacionalnih kampanj, kot so Zdrav za 5, Manje oružja – manje tragedija, Sigurna turistička destinacija in Živim život bez nasilja.
Primerjalna analiza pokaže, da je slovenski model bolj strukturiran in formaliziran, medtem ko je hrvaški izraziteje projektno usmerjen in centraliziran. V obeh državah pa je skupna značilnost poudarek na proaktivnem delovanju, preventivi ter partnerskem odnosu med policijo in lokalnimi skupnostmi. Raziskave potrjujejo, da prebivalci pozitivno zaznavajo prisotnost policistov, njihovo dostopnost in pripravljenost za sodelovanje, kar prispeva k večjemu občutku varnosti in zaupanju v policijo kot institucijo.</dc:description><dc:publisher>B. Šobot</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-08 19:38:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96972</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija; Hrvaška;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
