<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97002"><dc:title>Mnenja študentov pedagogike o poklicu šolskega svetovalnega delavca</dc:title><dc:creator>Krušić Lević,	Emina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pedagog</dc:subject><dc:subject>šolski svetovalni delavci</dc:subject><dc:subject>poklic</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava mnenja študentov pedagogike o poklicu šolskega svetovalnega delavca ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo motivacijo in poklicno aspiracijo. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo, namen, kompetence in temeljna področja dela šolskih svetovalnih delavcev, obenem pa smo osvetlili odnos študentov do študija, do njihove prihodnje poklicne usmeritve ter motivacijske dejavnike, ki so ključni za oblikovanje profesionalne identitete. Pregled literature je pokazal, da je področje raziskovanja mnenj študentov pedagogike o svetovalnem poklicu slabo raziskano, zato empirični del prispeva k zapolnitvi te raziskovalne vrzeli. Empirični del raziskave je bil izveden maja 2025 na vzorcu 75 študentov prve in druge stopnje pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Glavne ugotovitve kažejo, da je splošna motivacija študentov za študij ter njihova poklicna aspiracija zmerno visoka, prav tako tudi ocena kakovosti predavanj in pridobljenih kompetenc. Študenti poklic šolskega svetovalnega delavca zaznavajo kot zanimiv in pomemben, a hkrati kot izrazito stresen, zlasti v segmentu dela s starši in drugimi deležniki. Rezultati analize so pokazali, da med študenti prve in druge stopnje ni statistično značilnih razlik v splošni motivaciji, zadovoljstvu z izbiro študija, oceni predavanj ter poklicnih aspiracijah. Statistično značilna razlika se je pokazala le pri motivaciji, povezani z željo po opravljanju poklica svetovalnega delavca, ki je bila višja pri študentih druge stopnje. V magistrskem delu smo podali predloge za izboljšanje kakovosti predavanj, povečanje motivacije študentov in krepitev poklicne aspiracije za delo v svetovalni službi. Poudarili smo pomen večje praktične naravnanosti študijskih vsebin, interaktivnih pedagoških pristopov ter celovite predstavitve svetovalnega poklica, kar bi lahko prispevalo k večjemu zanimanju za ta pomemben del vzgojno-izobraževalnega sistema in posledično k večji kakovosti dela svetovalnih delavcev.</dc:description><dc:publisher>E. Krušić Lević</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-11 11:22:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97002</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
