Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v žlezavi nedotiki (lmpatiens glandulifera) s pomočjo biotestovJazbec, Tina (Avtor) Ambrožič-Dolinšek, Jana (Mentor) Ciringer, Terezija (Komentor) žlezava nedotika ($\itImpatiens glandulifera$)avksinicitokininirastlinski hormonibiotesti$\itTriticum$ biotest$\itCucumis$ biotest$\itMung$ biotestinvazivne tujerodne vrsteŽlezava nedotika ($\itImpatiens glandulifera$) je invazivna tujerodna vrsta, ki se hitro razširja po več tipih habitatov. Hitrost njenega razširjanja in rasti bi lahko bila povezana s hitro rastjo in rastlinskim hormonom podobnih substanc. Cilj naše naloge je bil z biotesti raziskati vsebnost rastlinskim hormonom podobnih substanc ločeno v listih in koreninah, in sicer v šestih razvojnih stadijih življenjskega cikla. Uporabili smo tri bioteste: $\itTriticum$, $\itMung$ in $\itCucumis$ biotest. S $\itTriticum$ biotestom smo določali vsebnost citokininom podobnih substanc. Z $\itMung$ biotestom smo določali vsebnost avksinom podobnih substanc. S $\itCucumis$ biotestom smo določali vsebnost obeh skupin rastlinskim hormonom podobnih substanc, tako citokininskih in avksinskih. Citokininski učinki v žlezavi nedotiki, določeni s $\itTriticum$ biotestom, so bili primerljivi z učinkom vsebnosti 0,5 mg L⁻¹ do 4 mg L⁻¹ 6-benzilamonopurina (BAP), s $\itCucumis$ biotestom pa učinku vsebnosti do 0,5 mg L⁻¹ BAP. Najvišje primerljive vsebnosti citokininom podobnih substanc smo zaznali v drugem razvojnem stadiju življenjskega cikla, ko so rastline intenzivno rasle v višino, cvetovi pa še niso bili razviti ter v zadnjem razvojnem stadiju s popolnoma razvitimi plodovi in semeni. Avksinski učinek, določen s $\itCucumis$ biotestom, je bil primerljiv z učinkom vsebnosti 0,5 mg L⁻¹ do 2 mg L⁻¹ indol-3-maslene kisline (IBA) in z $\itMung$ testom primerljiv z učinkom vsebnosti 0 mg L⁻¹ do 8 mg L⁻¹ IBA. Najvišje vsebnosti avksinom podobnih substanc so bile prisotne v prvem razvojnem stadiju, torej v kalicah, ter v zadnjem razvojnem stadiju življenjskega cikla, ko je rastlina razvila razmnoževalne strukture.[T. Jazbec]20262026-02-11 12:59:50Magistrsko delo/naloga97004sl