<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97079"><dc:title>Vpliv temperature fermentacije na kemijsko sestavo in senzorično kakovost sorte ranina</dc:title><dc:creator>Peršak,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valdhuber,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ranina</dc:subject><dc:subject>temperatura fermentacije</dc:subject><dc:subject>kemijska sestava vina</dc:subject><dc:subject>senzorična kakovost vina</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali vpliv treh različnih fermentacijskih temperatur (14 °C, 18 °C in 22 °C) na kemijsko sestavo in senzorično kakovost vina sorte 'Ranina'. Rezultati so pokazali, da fermentacija pri višjih temperaturah poteka hitreje. V kemijski sestavi vina je nižja temperatura fermentacije (14 °C) vplivala na nižje vsebnosti reducirajočih sladkorjev, pH-vrednosti, skupnih titracijskih kislin, jabolčne kisline in hlapnih kislin ter višje vrednosti prostega SO2. Pri senzorični oceni kakovosti vina je nižja temperatura fermentacije (14 °C) vplivala na svetlejšo barvo vina, višjo kakovost vonja, bolj izraženo sadnost vonja, bolj izraženo sortnost, boljšo polnost okusa, bolj izraženo svežino in višjo skupno oceno kakovosti vina.</dc:description><dc:publisher>J. Peršak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-17 07:21:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97079</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>