<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97138"><dc:title>Kaj resničnega lahko povemo o fikcijskih likih?</dc:title><dc:creator>Nemec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>fikcija</dc:subject><dc:subject>fikcijski diskurz</dc:subject><dc:subject>fiktivna imena</dc:subject><dc:subject>abstraktni artefakti</dc:subject><dc:subject>pretvarjanje</dc:subject><dc:description>Članek obravnava, kako teorija pretvarjanja in artefaktična teorija fikcije delujeta v internem in eksternem govoru o fikciji in zakaj oba, fikcijski antirealizem in realizem, naletita na težave. Predstavljena je rešitev Amie Thomasson (2003b), ki ohranja obstoj fikcijskih likov kot abstraktnih artefaktov, a v intrafikcijski diskurz vseeno sprejme pretvarjanje, da razreši nejasnosti, ki nastanejo, ko uporabljamo fiktivna imena v različnih kontekstih. Izpostavljena je problematičnost de re pretvarjanja, ki zahteva pretvarjanje, da ima abstraktni objekt konkretne lastnosti. Če de re pretvarjanje zavrnemo in v govor o fikciji sprejmemo de dicto pretvarjanje, izgubimo uniformnost teorije in trdimo, da fiktivna imena v delu diskurza referirajo, v delu pa ne. Cilj članka je nakazati, da vpeljava pretvarjanja v realistično teorijo fikcije kljub temu, da zahteva dvojno rabo fiktivnih imen, bolje razloži naše razumevanje govora o fikciji kot antirealistične teorije.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-02-19 13:35:52</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>97138</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
