<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97185"><dc:title>Kripke o esencializmu izvora materialnih predmetov</dc:title><dc:creator>Justin,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Imenovanje in nujnost</dc:subject><dc:subject>esencializem materialnega izvora</dc:subject><dc:subject>togi označevalci</dc:subject><dc:subject>intuitivni test</dc:subject><dc:description>V slavni 56. opombi Imenovanja in nujnosti Kripke ponudi argument za trditev, da je materialni izvor esencialna lastnost materialnih predmetov. V literaturi se je kmalu uveljavilo prepričanje, da je Kripke z njim poskušal esencializem materialnega izvora izpeljati zgolj iz svoje teorije imen. Obveljala je tudi trditev, da mu to ni uspelo. V članku poskušam ponuditi novo branje Kripkejevega argumenta. Trdim, da bi morali besedilo 56. opombe brati kot argument,utemeljen na istem sklopu intuicij o kontingentnosti in nujnosti, ki jih Kripke uporabi za zagovor svoje teorije togih označevalcev. Sicer se izkaže, da na ta način lahko utemelji zgolj šibko obliko esencializma materialnega izvora, a trdim, da je Kripkejeva nejasna ubeseditev teze o esencializmu skladna tudi s to šibko obliko. Najprej predstavim uveljavljeno rekonstrukcijo Kripkejevega argumenta in izpostavim njegove pomanjkljivosti. Nato povzamem dva pristopa k dopolnitvi argumenta in pokažem, zakaj ne uspeta. Na koncu predstavim še svoje branje Kripkejevega argumenta.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2026-02-23 11:25:22</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>97185</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
