<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97188"><dc:title>Pripovedna umetnost in terapevtsko samospoznanje</dc:title><dc:creator>Küplen,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pripovedna umetnost</dc:subject><dc:subject>samospoznanje</dc:subject><dc:subject>psihoterapija</dc:subject><dc:subject>mentalna stanja</dc:subject><dc:subject>mentalna simulacija</dc:subject><dc:subject>prvoosebna perspektiva</dc:subject><dc:subject>tretjeosebna perspektiva</dc:subject><dc:description>Zadnja leta potekajo razprave v estetiki in filozofiji umetnosti o vprašanju, ali lahko pridobimo znanje o svetu iz umetniških del. Vendar pa je zelo malo napisanega o učinkih, ki jih ima umetnost na kultiviranje samospoznanja in samorazvoja. Medtem ko se večini od nas zdi očitno, da umetnost ima te učinke, je le malo znanega o tem, kako in zakaj se ti pojavijo. Obravnava tega vprašanja je glavni cilj sledečega prispevka. Bistvo argumenta je, da pripovedna umetnost ponuja edinstveno priložnost za sprejetje dvojne (prvo- in tretjeosebne) perspektive na lastna mentalna stanja, ki je, kot trdijo psihologi in filozofi uma, potrebna za pridobitev vrste samospoznanja, ki vodi v samorazvoj in samospremembe, to je, terapevtskega samospoznanja.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2026-02-23 12:08:21</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>97188</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
