<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97348"><dc:title>Razgradnja bisfenola A (BPA) s hidrotermičnim postopkom</dc:title><dc:creator>Koman,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čolnik,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrotermična razgradnja</dc:subject><dc:subject>bisfenol A</dc:subject><dc:subject>BPA</dc:subject><dc:subject>podkritična voda</dc:subject><dc:subject>metoda odzivnih površin</dc:subject><dc:subject>fenol</dc:subject><dc:description>Bisfenol A (BPA) je organska spojina z dvema fenolnima skupinama, ki je osnovna monomerna enota polikarbonatnih plastik in spada med najpomembnejše industrijske kemikalije. Zaradi ugodnih mehanskih in termičnih lastnosti se široko uporablja pri proizvodnji polikarbonatov in epoksidnih smol. Konvencionalni postopki razgradnje BPA so pogosto energetsko potratni in ekonomsko zahtevni, zato se vse več pozornosti namenja alternativnim metodam, med katerimi izstopa hidrotermična razgradnja v subkritični vodi, ki omogoča učinkovito pretvorbo BPA v vredne produkte z manjšo okoljsko obremenitvijo.
Namen magistrske naloge je bil preučiti razgradnjo BPA v podkritični vodi ter vpliv procesnih parametrov na potek reakcije. Eksperimenti so bili izvedeni v šaržnem reaktorju pri temperaturah med 250 in 350 °C, reakcijskih časih od 5 do 30 minut ter razmerjih voda/material med 5 in 15 mL/g. Eksperimentalni načrt je temeljil na metodi odzivnih površin z Box–Behnkenovim načrtom, na podlagi katerega so bili razviti matematični modeli in izvedena optimizacija procesa. Analiza produktov z metodami TGA, DSC, GC-FID in TOC-L je pokazala, da imata temperatura in čas reakcije ključen vpliv na razgradnjo BPA, medtem ko je vpliv razmerja voda/material manj izrazit. Z naraščajočo temperaturo in časom se je povečala stopnja razgradnje BPA. Ugotovljena reakcijska pot vključuje hidrolizo BPA do 4-izopropenilfenola in fenola, pri čemer v končni fazi reakcije fenol predstavlja prevladujoči produkt razgradnje.</dc:description><dc:publisher>[A. Koman]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-02 10:15:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97348</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
