<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=9739"><dc:title>VPLIV IZOBRAZBENE IN STAROSTNE STRUKTURE NA VZDRŽEVANJE STROJEV ZA VARSTVO RASTLIN</dc:title><dc:creator>Kramljak,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stajnko,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Škropilne naprave</dc:subject><dc:subject>fitofarmacevtska sredstva</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>izobrazbena struktura</dc:subject><dc:subject>starostna struktura</dc:subject><dc:description>Povzetek

V diplomski nalogi smo proučevali vpliv izobrazbene in starostne strukture kmetov na vzdrževanje strojev za varstvo rastlin. Na opazovanem  področju, lokacijah testiranja škropilnih naprav Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo z anketo ugotovili, da prevladujejo naprave starosti od 5 do 15 let; redno in sprotno vzdrževanje naprav je ugotovljeno le pri 18 % uporabnikov, večji del ali 52,67 % sami izvajajo popravila škropilnih naprav, temeljito čiščenje po vsakem škropljenju opravlja le 40 % uporabnikov od teh samo 21,33 %  na zato urejeni pralni površini. Iz evidence Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je razvidno, da na testiranjih število škropilnih naprav narašča, kar je v veliki meri pripomogel Zakon o obveznem pregledovanju naprav za varstvo rastlin. Čeprav se še vedno pojavljajo nekatere nepravilnosti, se stanje iz preteklih let izboljšuje, kar se kaže z večjim odstotkom udeležbe pri opravljenem izpitu iz varstva rastlin, uporabe zaščitnih sredstev pri škropljenju, izdelavi izračuna  porabe  vode, vodenju evidenc o porabi fitofarmacevtskih pripravkov in pridobivanju dodatnih informacij o njihovi učinkovitosti. Spodbudno je tudi, da na testiranjih prevladujejo uporabniki škropilnih naprav starostne skupine od 30 do 40 let z 33 % udeležbo, ki imajo zaključeno srednjo ali vsaj osnovno šolo. Vsi rezultati dokazujejo smiselnost testiranja škropilnih naprav z dodatnim svetovanjem in opozarjanjem. Na testiranjih pa se stanje škropilnih naprav lahko še izboljša in posledično zmanjša negativni vpliv onesnaženosti voda in okolja.
</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-02-09 10:32:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>9739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
