<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97412"><dc:title>Testiranje zaznave vpliva svetlobnega onesnaženja in temperature površja na vegetacijski indeks NDVI</dc:title><dc:creator>Berlič,	Saška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivajnšič,	Danijel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>nočna osvetljenost</dc:subject><dc:subject>vegetacijski indeks</dc:subject><dc:subject>prostorska analiza</dc:subject><dc:subject>mali krajinski elementi</dc:subject><dc:subject>fenološke faze</dc:subject><dc:subject>mestni toplotni otok</dc:subject><dc:description>Preučevanje povezave med antropogeno dejavnostjo in spremembami v ekosistemih predstavlja eno izmed glavnih tem sodobne okoljske znanosti. Urbanizacija, kot ena najintenzivnejših oblik človekovega poseganja v prostor, spreminja abiotske in biotske razmere, pri čemer se njen vpliv ne kaže le neposredno v rabi tal, temveč tudi v spremenjenih pogojih, kot so povišane temperature, umetna osvetlitev površja in fragmentacija habitatov. Svetlobno onesnaženje je tesno povezano z urbanizacijo in se uporablja kot posredni kazalec intenzivnosti človekovih vplivov. Daljinsko zaznavanje pa v tem kontekstu omogoča prostorsko in časovno spremljanje odzivov vegetacije na spremenjene okoljske razmere. 

V okviru raziskave smo analizirali trende svetlobnega onesnaženja in temperature zemeljskega površja ter sezonski potek NDVI malih krajinskih elementov v manj osvetljenih (ruralnih) in bolj osvetljenih (urbanih) območjih na podlagi dveh podatkovnih nizov o njihovih lokacijah. Rezultati kažejo, da so vrednosti NDVI v večjem delu leta višje v manj osvetljenih območjih, medtem ko se v zimskem obdobju pojavi obrat, z višjimi vrednostmi NDVI v bolj osvetljenih območjih. Sezonske krivulje v obeh okoljih sledijo podobnemu poteku, vendar se razlikujejo v absolutnih vrednostih in amplitudah nihanj. Analize velikostnih razredov in vegetacijskih tipov so pokazale, da se razlike med urbanimi in ruralnimi območji v večini primerov ohranjajo ne glede na velikost poligonov in tip vegetacije, vendar posamezne kategorije variirajo v intenzivnosti razlik. Ugotovitve izpostavljajo uporabnost svetlobnega onesnaževanja kot indikatorja urbanizacije ter aplikativnost daljinskega zaznavanja za celostno proučevanje vplivov antropogenih dejavnosti na sezonsko dinamiko vegetacije.</dc:description><dc:publisher>S. Berlič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-04 14:31:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97412</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>