Prehod stranskih pravic pri subrogaciji (cessio legis)Korošec, Jan Kristian (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) terjatevizpolniteljupnikneakcesorna pravicaneodvisna pravicaporoštvohipotekaprenosex legebančna garancijapridržek lastninske praviceZa boljše razumevanje prehoda stranskih pravic je treba najprej razumeti institut subrogacije. V zaključnem delu avtor bralca seznani z različnimi pojavnimi oblikami subrogacije v pravnem prometu. Te so predstavljene z vidika medsebojnega razlikovanja in pravilne terminološke uporabe. Avtor bralca seznani z institutom zakonske cesije (cessio legis), ki je funkcionalno ekvivalentna angleški doktrini subrogacije. Seznani ga tudi z institutom cesije, ki je subrogaciji po svoji funkciji najbližja. Čeprav gre za dva sorodna instituta, ki se dopolnjujeta, med njima obstajajo pomembne pravne razlike. Cesijo je mogoče razumeti kot eno izmed pojavnih oblik subrogacije in ne obratno. Predmet obravnave zaključnega dela je prehod stranskih pravic pri subrogaciji. Problematika, ki spremlja njihov prehod je v tem, da definicija stranske pravice kot pojavne oblike v slovenski zakonodaji ni vsebovana. Stranske pravice imajo raznovrstne pojavne oblike, ki se med seboj razlikujejo v marsičem. Zaradi njihovega medsebojnega razlikovanja prihaja do zmede, katere se s subrogacijo prenašajo in katere se ne. Ugotovljene in predstavljene so ugotovitve prehoda stranskih pravic na podlagi pozitivne zakonodaje, pravne literature in prakse sodišč. Nemška ureditev je najbolj primerljiva s slovensko. Ugotovitve bodo podprte in primerjane z njihovo ureditvijo, ki ima glede prehoda stranskih pravic pri subrogaciji bogato sodno prakso, literaturo in dolgoletno tradicijo normativne razlage. Domača stroka prehodu neakcesornih stranskih pravic izrecno ne nasprotuje in tudi opredeli se ne do njihovega prehoda. Podobno sodišča, ki se do prehoda neakcesornih pravic ne opredelijo, izrecno nasprotujejo prehodu pridržka lastninske pravice. Primerjalna analiza pokaže, da se na podlagi nemške ureditve prehod stranskih pravic razlaga široko. S prehodom glavne terjatve preidejo tudi vse stranske pravice na izpolnitelja. Glede tistih, ki niso prešle, nastane upniku obveznost, da jih zagotovi in prenese na izpolnitelja. Nemško zvezno vrhovno sodišče izrecno navaja, da je treba prenesti samostojne pravice do zavarovanja, kot so zemljiške obremenitve, lastništvo varščine ali pridržke lastništva.J. K. Korošec20262026-03-09 15:00:48Magistrsko delo/naloga97451sl