<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97487"><dc:title>Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja slovenskih politikov in političark</dc:title><dc:creator>Glavač,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja</dc:subject><dc:subject>politična kariera</dc:subject><dc:subject>enakost spolov</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo proučuje izzive usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja slovenskih politikov in političark, pri čemer poudarja specifične težave, povezane s kompleksnostjo politične kariere. Politično delo vključuje dolge delovne ure, visoko stopnjo javne izpostavljenosti, stalno dostopnost ter pogosto nepredvidljive urnike, kar otežuje ohranjanje jasne meje med delom in zasebnim življenjem. Namen magistrskega dela je preučiti, s katerimi specifičnimi težavami se srečujejo slovenski politiki in političarke pri usklajevanju svojih profesionalnih obveznosti z zasebnim življenjem ter katere mehanizme uporabljajo za njihovo obvladovanje.
Rezultati raziskave, izvedene s kvalitativno metodo, natančneje s polstrukturiranimi intervjuji, so pokazali, da usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja predstavlja enega ključnih izzivov političnega poklica. Predstavlja zahteven proces, zaznamovan z izrazitim prepletanjem delovne in zasebne sfere, dolgimi in intenzivnimi delovnimi urniki, stalno dosegljivostjo ter visoko stopnjo odgovornosti, kar vpliva tudi na njihovo blaginjo. Posebej so izpostavljene spolne neenakosti, ki še vedno pomembno vplivajo na izkušnje žensk v politiki. Političarke se pogosteje soočajo z neenakomerno razporeditvijo družinskih in skrbstvenih obveznosti, večjimi obremenitvami, diskriminacijo in pričakovanji glede družinskih vlog v političnem okolju. Kot pomembni varovalni dejavniki se izpostavljajo podpora partnerja, družine in širšega socialnega okolja, odprta komunikacija ter medsebojno razumevanje. Prav tako imajo pomembno vlogo tudi učinkovito upravljanje časa, jasno postavljanje meja, skrb za lastno blaginjo ter umik iz delovnega okolja. Poudarjajo se tudi fleksibilnejše delovne prakse, sistemske spremembe ter organizacijske prilagoditve, ki bi omogočale lažje usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti.</dc:description><dc:publisher>T. Glavač</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-12 16:07:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97487</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>