<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97586"><dc:title>Vpliv vrste torakalnega drena na učinkovitost drenaže in potek pooperativnega zdravljenja po videotorakoskopski lobektomiji pljuč: primerjava silikonskih s standardnimi pvc dreni</dc:title><dc:creator>Greif,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štupnik,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>videoasistirana torakoskopska kirurgija (VATS)</dc:subject><dc:subject>lobektomija pljuč</dc:subject><dc:subject>pooperativna bolečina</dc:subject><dc:subject>torakalni dren</dc:subject><dc:subject>analgezija</dc:subject><dc:description>Torakalni dren se po videotorakoskopskih (VATS) resekcijah pljuč rutinsko uporablja za odstranjevanje tekočine in zraka iz plevralnega prostora. Namen doktorske naloge je bil primerjati vpliv koaksialnih silikonskih drenov in standardnih polivinilkloridnih (PVC) drenov na pooperativno bolečino, učinkovitost drenaže in kratkoročni izid pooperativnega zdravljenja po VATS lobektomiji pljuč.
V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 80 preiskovancev, ki so imeli opravljeno VATS lobektomijo pljuč zaradi raka. Štirideset preiskovancev je imelo po operaciji vstavljen koaksialni silikonski dren (intervencijska skupina), preostalih 40 pa standardni PVC dren (kontrolna skupina). Pooperativno bolečino v prvih dveh dneh po operaciji smo ocenjevali s porabo analgetikov, meritvami moči dihalnih mišic (maksimalni inspiratorni tlak [MIP] in maksimalni ekspiratorni tlak [MEP]) ter z vidno analogno lestvico (VAS). MIP, MEP in VAS smo merili v mirovanju in ob telesni dejavnosti.
V končno analizo je bilo vključenih 69 preiskovancev: 35 v intervencijski skupini in 34 v kontrolni. Skupini sta bili primerljivi po učinkovitosti drenaže in kratkoročnem izidu zdravljenja, primarni izid, poraba metamizola, pa ni dosegel statistične značilnosti. Kljub temu so sekundarni in podporni izidi ocene bolečine nakazovali ugodnejši pooperativni potek v intervencijski skupini, z manjšo porabo preostalih analgetikov ob primerljivi intenzivnosti bolečine ter bolje ohranjeno močjo dihalnih mišic. Ugotovitve delno podpirajo predpostavko o ugodnejšem vplivu uporabe silikonskih drenov na pooperativno bolečino in utemeljujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah.</dc:description><dc:publisher>[B. Greif]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-23 11:50:01</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>97586</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>