<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97681"><dc:title>Kakovost trajnostnega poročanja slovenskih podjetij: primerjalna analiza</dc:title><dc:creator>Firbas,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostno poročanje</dc:subject><dc:subject>CSRD</dc:subject><dc:subject>ESRS</dc:subject><dc:subject>ESG kazalniki</dc:subject><dc:subject>trajnostna razkritja</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza podjetij</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava trajnostno poročanje podjetij po uvedbi Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) ter Evropskih standardov za trajnostno poročanje (ESRS). V zadnjih letih je trajnostno poročanje v Evropski uniji postalo zakonska obveznost, kar pomeni pomemben premik od prostovoljnega razkrivanja informacij k obveznemu, standardiziranemu in preverljivemu poročanju. Nova ureditev zahteva od podjetij podrobno razkrivanje okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov poslovanja.
Empirična raziskava temelji na analizi trajnostnih poročil za poslovno leto 2024. V raziskavo je bilo vključenih 32 slovenskih podjetij in 32 primerljivih podjetij iz drugih držav članic Evropske unije. Analiza je bila izvedena s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki omogoča ocenjevanje kakovosti trajnostnih razkritij po posameznih vsebinskih sklopih v skladu z zahtevami ESRS.
Rezultati raziskave kažejo, da podjetja postopoma izboljšujejo kakovost trajnostnega poročanja, vendar se med podjetji pojavljajo precejšnje razlike. Evropska podjetja v povprečju dosegajo nekoliko višjo raven kakovosti razkritij, medtem ko slovenska podjetja pogosteje poročajo bolj opisno in z manj merljivimi kazalniki. Največje pomanjkljivosti se pojavljajo pri okoljskih razkritjih, zlasti na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
Raziskava tako potrjuje, da uvedba CSRD pomembno vpliva na razvoj trajnostnega poročanja in spodbuja večjo preglednost ter primerljivost trajnostnih informacij, hkrati pa predstavlja organizacijski in vsebinski izziv za podjetja. Rezultati tudi kažejo, da se podjetja še vedno nahajajo v fazi prilagajanja na nove regulatorne zahteve.
Naloga prispeva k razumevanju dejanske stopnje pripravljenosti podjetij na novo regulativno okolje ter ponuja izhodišča za nadaljnje izboljšave trajnostnega poročanja v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>A. Firbas]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-01 11:12:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97681</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>