<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97695"><dc:title>Vpliv odmere starostne pokojnine na zagotavljanje pravice do socialne varnosti</dc:title><dc:creator>Mujdrica,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pokojnina</dc:subject><dc:subject>odmerni odstotki</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>pokojninska vrzel med spoloma</dc:subject><dc:subject>pokojninski sistem</dc:subject><dc:subject>pokojninska osnova</dc:subject><dc:description>Pravica do socialne varnosti je urejena v Ustavi RS, ki določa, da je dolžnost države zagotoviti socialno varnost svojim prebivalcem. Pravica do pokojnine je v 50. členu Ustave RS izrecno omenjena kot ena izmed pravic v okviru pravice do socialne varnosti. Pravica do pokojnine se zagotavlja v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je eden izmed sistemov socialnih zavarovanj v RS.
Starostna pokojnina je ena izmed pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je trajne narave in periodično izplačljiva, upravičencu pa omogoča socialno varnost tudi po prenehanju aktivnega obdobja. Za priznanje pravice do starostne pokojnine morata biti izpolnjena dva pogoja, ki sta določena z zakonom, in sicer pogoj starosti in pogoj dobe. V RS je višina pokojnine odvisna od dolžine obdobja vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od višine osnov, od katerih so bili plačani prispevki, saj se na tak način določi odmerni odstotek in izračuna pokojninska osnova, od katere se - na podlagi odmernih odstotkov - določi oziroma izračuna znesek pokojnine.
V času od osamosvojitve Republike Slovenije do danes so se zgodile tri reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanju (ZPIZ, ZPIZ-1 in ZPIZ-2), ki so med drugim spreminjale določbe o odmeri starostnih pokojnin in pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Največ sprememb je prinesel veljaven predpis s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je ZPIZ-2, ki je zaostril pogoje upokojevanja in je bil od začetka veljavnosti deležen očitkov, da je zaradi nižjih odmernih odstotkov povzročil padanje višine pokojnin. 
Zakonodajalec ima široko polje proste presoje za urejanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tako lahko vpliva na zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma. Dolžnost države je, da poskuša preprečiti revščino svojih prebivalcev, ki so ji v večji meri izpostavljeni upokojenci, zato je pomembno, da ima država dobro organizirane javne sisteme socialne varnosti, predvsem na področju pokojninskega zavarovanja.
V Republiki Sloveniji pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na dokladnem načinu financiranja, pri čemer se slovenski pokojninski sistem zgleduje po nemškem pokojninskem sistemu. Slovenski pokojninski sistem zgodovinsko gledano temelji na Bismarckovem modelu, katerega naslednik je prvi steber nemškega pokojninskega sistema. Tako so določbe s področja odmere starostne pokojnine v slovenskem in nemškem pravnem sistemu med seboj primerljive.</dc:description><dc:publisher>A. Mujdrica</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-02 21:37:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97695</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
