<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=9770"><dc:title>Časopis Banke Celje kot orodje internega komuniciranja</dc:title><dc:creator>Dečman,	Branka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mumel,	dr. Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Komunikacija</dc:subject><dc:subject>interno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>interni časopis.</dc:subject><dc:description>Ne glede na to ali govorimo o malem ali o velikem podjetju ima interno komuniciranje v obeh primerih zelo pomembno vlogo v podjetju saj je interna javnost najbližja, najbolj jasno prepoznavna in je tista, ki komunicira navzven. Zadovoljstvo zaposlenih bi moral biti prvi splošni cilj vsakega podjetja. Komuniciranje v podjetju bi moralo temeljiti na konceptu strateškega managementa. Boljša komunikacija bo pripomogla, da bodo zaposleni čutili večjo pripadnost podjetju in jih bo motivirala, da bodo učinkovitejše dosegali svoje poslovne cilje. Zaradi večje vpletenosti, bodo zaposleni bolje razumeli pomembnost poslovnih ciljev za podjetje. Rezultat učinkovitejšega internega komuniciranja bodo zagotovo kvalitetne in inovativne poslovne ideje zaposlenih. Boljša komunikacija bo prav tako gradila in krepila organizacijsko kulturo v podjetju.

Strokovnjaki na področju odnosov z javnostmi, ki se ukvarjajo z internim komuniciranjem imajo na razpolago različna orodja preko katerih pošiljajo sporočila sodelavcem: od raznih oglasnih desk, sestankov, kolegijev, okroglih miz do tehnološko modernejših orodij kot so npr.: elektronska pošta, intranet, razne tiskovine, interna televizija …Vprašanje je le katero komunikacijsko orodje je za podjetje najučinkovitejše. Ali je to pisna ali ustna komunikacija. Pisni kanali so učinkoviti in praktični, vendar je za njihovo pripravo potrebno ogromno časa. Prav tako je potreben čas za branje le teh. Ustna komunikacija, kot npr. redni sestanki, kolegiji, okrogle mize, interni dogodki so ravno tako učinkoviti, vendar prav tako zahtevajo ogromno časa, nekateri pa so povezani tudi z večjimi vložki finančnih sredstev. Slabost ustnega komuniciranja je tudi v tem, da ne pušča oprijemljivih dokazov za seboj. 

Prihodnost internega komuniciranja zagotovo temelji na večji uporabi elektronskih medijev, vendar od udeležencev zahteva določena tehnična znanja. V podjetjih s starejšo starostno strukturo so ti načini komuniciranja zato še vedno uporabni v manjši meri, kot bi to bilo možno. 

V Banki Celje med priljubljenostjo komunikacijskega orodja zaposleni še vedno najvišje uvrščajo interni časopis, ki si ga želijo še vedno prebirati v tiskani obliki. Vendar so ostala komunikacijska orodja v Banki Celje prav tako pomembna in se ves čas razvijajo. Pred kratkim smo prenovili intranet in prihodnost interne komunikacije bo prav gotovo temeljila na večji rabi le tega. Seveda ob hkratni uporabi časopisa Banka in mi.
</dc:description><dc:publisher>[B. Dečman]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-02-13 12:38:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>9770</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
