<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97749"><dc:title>Uporaba nikotinskih vrečk med dijaki srednjih šol in njena povezanost s samostojnim učenjem</dc:title><dc:creator>Vinšek,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zurc,	Joca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nikotinske vrečke</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>srednja šola</dc:subject><dc:subject>učne funkcije</dc:subject><dc:subject>samostojno učenje</dc:subject><dc:description>Osrednji namen magistrskega dela je bil ugotoviti razširjenost in vzorce uporabe nikotinskih vrečk med dijaki srednjih šol ter preveriti, kako dijaki ocenjujejo njihovo rabo v povezavi z učnimi funkcijami pri samostojnem učenju. V teoretičnem delu obravnavamo učenje kot preplet pozornosti in zbranosti, delovnega spomina, učne motivacije in učnih strategij in v ta okvir umeščamo tudi učinke nikotina v mladostništvu. Empirični del je zasnovan integrirano. V kvantitativnem delu smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, kjer smo analizirali poznavanje nikotinskih vrečk, razširjenost uporabe ter razloge za prvi poskus in nadaljevanje rabe, hkrati pa smo primerjali skupine glede na vzorec uporabe nikotinskih izdelkov pri kazalnikih učnih funkcij. V kvalitativnem delu smo izvedli polstukturirane intervjuje s štirimi strokovnimi delavkami svetovalne službe ter pridobili vpogled v zaznavanje rabe v šoli, obravnavo primerov in preventivne pristope. Ključne ugotovitve kažejo, da se razširjenost uporabe statistično značilno povezuje s starostjo in letnikom, prvi poskus je najpogosteje povezan z radovednostjo in vrstniškim okoljem, nadaljevanje pa z navado/rutino in subjektivnim uravnavanjem počutja. Pri učnih funkcijah med skupinami večinoma ni statistično značilnih razlik, izraziteje pa izstopa dovzetnost za motnje pri dijakih s kompleksnejšimi vzorci rabe (kombiniranje). Kvalitativni rezultati dopolnjujejo raziskavo; kjer podatki intervjujev predstavljajo ugotovitve, da je raba – zaradi diskretnosti – težje dokazljiva, preventiva je pogosto splošna, zaznati pa je možno normalizacijo pojava in prelaganje odgovornosti na dijaka samega.</dc:description><dc:publisher>N. Vinšek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-09 19:52:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97749</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
