<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97774"><dc:title>Prehranska podpora pri celostni obravnavi onkoloških pacientov</dc:title><dc:creator>Malek,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrbnjak,	Dominika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koler Huzjak,	Mirjam	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>onkologija</dc:subject><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>rak</dc:subject><dc:description>Uvod: Onkološko zdravljenje pogosto spremljajo presnovne spremembe, zato predstavlja prehranska podpora pomemben del celostne obravnave. Namen zaključnega dela je preučiti prehranske izzive onkoloških pacientov ter dostopnost in uporabnost prehranskih informacij.
Metode: Izvedli smo kvantitativno presečno opazovalno raziskavo z uporabo anketnega vprašalnika med 88 onkološkimi pacienti v izbrani zdravstveni ustanovi. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike (standardni odklon, povprečje, deleži ter frekvence) v programu SPSS 29.0 ter nato prikazani v tabelah in grafih.
Rezultati: 40,9 % sodelujočih ima prehranske težave, 44,3 % se izogiba živilom. Prehrano kot zelo pomembno ali pomembno ocenjuje 84 % anketiranih. O prehrani vedno sprašuje 52 % zdravstvenih delavcev, pacienti večinoma prejemajo splošne prehranske nasvete (63,3 %) ter kombinirajo različne strategije. Glavni vir prehranskih informacij so zdravstveni delavci. Zadostno količino prehranskih informacij prejema 76,1 % pacientov. Samostojno je prehranske informacije iskalo le 35,2 % pacientov, najpogosteje na spletu ter v kombinaciji z drugimi viri. Kar 90,9 % anketiranih se delno ali popolnoma strinja, da je prehranskih informacij preveč in da je težko prepoznati zanesljive.
Razprava in zaključek: Prehranska podpora vpliva na kakovost življenja obolelih z rakom. Ključni so pravočasna, prilagojena obravnava ter jasne in zanesljive informacije. Področje je treba nadalje razvijati z poudarkom na individualnem načrtovanju, rednem spremljanju prehranskega stanja in krepitvi multidisciplinarnega sodelovanja.</dc:description><dc:publisher>[V. Malek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-13 15:06:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97774</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
