<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97781"><dc:title>Povezanost med čustveno regulacijo, perfekcionizmom in prokrastinacijo</dc:title><dc:creator>Gričar,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mulej Bratec,	Satja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>neprilagojeni perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>prilagojeni perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>čustvena regulacija</dc:subject><dc:subject>prokrastinacija</dc:subject><dc:description>Perfekcionizem in prokrastinacija že dalj časa predstavljata pomemben predmet raziskovanja na področju psihologije, vendar so ugotovitve o njuni medsebojni povezanosti, kljub številnim študijam, ostale neenotne. V našem delu smo se osredotočali na medsebojne odnose med perfekcionizmom, čustveno regulacijo in prokrastinacijo. Namen raziskave je bil proučiti povezanost neprilagojenega in prilagojenega perfekcionizma s prokrastinacijo ter preveriti, ali čustvena regulacija deluje kot moderator v odnosu med posameznim tipom perfekcionizma in prokrastinacijo. V raziskavi je sodelovalo 225 udeležencev, od tega 153 žensk in 69 moških, starih med 15 in 78 let. Rezultati korelacijskih analiz so pokazali, da se neprilagojeni perfekcionizem pozitivno povezuje s prokrastinacijo, medtem ko se prilagojeni perfekcionizem s prokrastinacijo povezuje negativno. Obe povezavi sta bili statistično značilni. Prav tako so se težave s čustveno regulacijo statistično pomembno pozitivno povezovale s prokrastinacijo. Nazadnje smo s hierarhičnima regresijskima analizama dodatno preverili tudi moderacijsko vlogo čustvene regulacije. Izkazalo se je, da čustvena regulacija ne predstavlja statistično pomembnega moderatorja odnosa med perfekcionizmom in prokrastinacijo, kar je veljalo tako za neprilagojeni kot prilagojeni perfekcionizem. Kljub temu pa so se tako oba perfekcionizma kot čustvena regulacija izkazali kot pomembni samostojni napovedniki splošne prokrastinacije. Naše ugotovitve nudijo vpogled v medsebojno delovanje treh konstruktov, na podlagi katerega se lahko oblikujejo nova raziskovalna izhodišča za razširitev področja.</dc:description><dc:publisher>P. Gričar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-14 09:37:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97781</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
