<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97808"><dc:title>Vpliv preobremenjenosti na komunikacijo med zdravstvenimi delavci in pacienti v urgentni dejavnosti</dc:title><dc:creator>Hace,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Županič,	Franc Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>preobremenjenost</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>pacienti</dc:subject><dc:subject>urgentna dejavnost.</dc:subject><dc:description>Uvod: Komunikacija predstavlja enega ključnih dejavnikov varne in kakovostne zdravstvene oskrbe, ki je pomembno povezana z zadovoljstvom pacientov in učinkovitostjo zdravstvenih delavcev. Še posebej pomembna je v urgentni dejavnosti, kjer delo poteka v pogojih časovne stiske, nepredvidljivega števila pacientov in visoke stopnje odgovornosti. V takšnem okolju je zdravstveno osebje pogosto izpostavljeno povečani delovni obremenitvi, kar lahko poslabša potek in zniža kakovost komunikacije s pacienti ter znotraj zdravstvenega tima.
Namen in cilj: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv preobremenjenosti zdravstvenih delavcev na komunikacijo med zdravstvenimi delavci in pacienti v urgentni dejavnosti. Cilji raziskave so bili ugotoviti stopnjo zaznane preobremenjenosti zdravstvenih delavcev, raziskati njen vpliv na kakovost komunikacije s pacienti in znotraj zdravstvenega tima, oceniti zaznavo komunikacije s strani pacientov ter preučiti, ali lahko določene strategije omilijo negativne učinke preobremenjenosti na komunikacijo.
Metode dela: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je bil posebej oblikovan za potrebe raziskave. Vprašalnik je bil razdeljen na dva dela, in sicer za zdravstvene delavce in za paciente internistične prve pomoči. V raziskavi je sodelovalo 53 zdravstvenih delavcev in 63 pacientov. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno in prostovoljno. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS 29.0, pri čemer so bile uporabljene metode opisne statistike, korelacijska analiza ter primerjave med skupinami.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v urgentni dejavnosti zaznavajo zmerno do visoko stopnjo delovne preobremenjenosti. Najvišje so bile ocenjene postavke, povezane z velikim obsegom dela, časovno stisko in vplivom preobremenjenosti na zbranost pri komunikaciji. Zdravstveni delavci so svojo komunikacijo s pacienti večinoma ocenili kot kakovostno, vendar so hkrati poročali o pomanjkanju časa za poglobljen pogovor. Povečana delovna obremenitev je bila povezana s pogostejšim pojavljanjem nesporazumov v komunikaciji znotraj zdravstvenega tima. Pacienti so komunikacijo zdravstvenih delavcev večinoma zaznavali pozitivno, vendar so hkrati zaznali časovno omejenost in hitrejše podajanje informacij.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da preobremenjenost predstavlja pomemben dejavnik, ki je povezan s komunikacijo v urgentni dejavnosti. Čeprav zdravstveni delavci kljub zahtevnim delovnim pogojem ohranjajo profesionalen odnos do pacientov, časovni pritisk in velik obseg dela omejujeta obseg in poglobljenost komunikacije. Rezultati so skladni z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki poudarjajo, da preobremenjenost in pomanjkanje kadra povečujeta tveganje za slabšo komunikacijo, stres in izgorelost zdravstvenih delavcev. Raziskava dodatno izpostavlja pomen organizacijskih in komunikacijskih strategij za izboljšanje kakovosti oskrbe v urgentni dejavnosti.
Zaključek: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je preobremenjenost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti pomemben dejavnik, ki je povezan s kakovostjo komunikacije s pacienti in znotraj zdravstvenega tima. Čeprav komunikacija ostaja na relativno dobri ravni, so prisotne omejitve, povezane predvsem s pomanjkanjem časa in velikim obsegom dela. Rezultati poudarjajo potrebo po sistemskih organizacijskih ukrepih, kot so ustrezno razporejanje kadrov, izboljšanje organizacije dela in dodatna izobraževanja na področju komunikacije. S tem bi bilo mogoče zmanjšati negativne učinke preobremenjenosti ter prispevati k boljši kakovosti zdravstvene oskrbe in večjemu zadovoljstvu tako zdravstvenih delavcev kot pacientov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-15 19:00:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97808</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
