Zeleno zavajanje in kriminalitetaTišler Doblekar, Tara (Avtor) Dobovšek, Bojan (Mentor) zeleno zavajanjekorporativna kriminologijakorporativna kriminalitetastandardi ESGdiplomske nalogeDiplomsko delo obravnava zeleno zavajanje z vidika varnostnih ved in kriminologije. Pojav ni zgolj etična problematika trženja, temveč prerašča v sistemsko obliko korporativne kriminalitete. Analiza temelji na kvalitativnem pregledu sekundarnih virov, kot so akademske literature, zakonodajni dokumenti in poročila Evropske komisije. Zeleno zavajanje izhaja iz kombinacije finančnih spodbud trga, regulativnih pomanjkljivosti in informacijske asimetrije med podjetji in javnostjo. Statistični podatki za leto 2024 kažejo globalni upad incidentov, a hkrati 27-% povečanje resnejših prevar v Evropi in Severni Ameriki, kjer podjetja namerno prikrivajo kršitve standardov ESG. Nezaupanje potrošnikov je razširjeno: 91 % jih dvomi v resničnost okoljskih trditev blagovnih znamk. Po podatkih Evropske komisije je 53 % takih trditev nejasnih ali zavajajočih, 40 % pa jih ni podprtih z nobenimi dokazi. Teoretični okvir zelene kriminologije pojav umešča med oblike škodljivega ravnanja, ki pogosto presegajo klasične pravne meje. Zakonodajni odziv zajema Direktivo (EU) 2024/825 in predlagano Direktivo o zelenih trditvah, ki uvajata sankcije do 4 % letnega prometa podjetja. V slovenskem poslovnem okolju področje urejata ZVPot-1 in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, vendar so bila podjetja le redko sankcionirana. Učinkovito omejevanje zelenega zavajanja zahteva vključitev okoljske etike v temeljne varnostne sisteme, zavezujoče standarde korporativnega poročanja in okrepljeno sodelovanje med regulativnimi organi.T. Tišler Doblekar20262026-04-28 07:23:28Diplomsko delo/naloga97934sl