Dejavniki zaposlenosti in razlike med spoloma: empirična analiza za države OECDGlavič, Eva (Avtor) Boršič, Darja (Mentor) Fir, Nejc (Komentor) zaposlenostrazlike med spolomaOrganizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.Zaposlenost je ključna makroekonomska kategorija, na katero vplivajo ekonomski, demografski in institucionalni dejavniki, dejavniki, vezani na spol, in tehnologija. Med ekonomske dejavnike štejemo gospodarsko rast, produktivnost, neposredne tuje investicije, globalno integracijo in mednarodno trgovino. V okviru demografskih dejavnikov moramo omeniti izobrazbeno strukturo prebivalstva, zdravje ljudi, starostno strukturo prebivalstva in migracije. Pri tem ne smemo pozabiti na vlogo države, ki neposredno vpliva na institucionalne dejavnike zaposlenosti. Med njimi so najpomembnejši aktivne politike trga dela, socialni transferji in zakonsko določena minimalna plača. Pomemben vpliv ima tudi tehnologija, saj je človeštvo trenutno priča četrti industrijski revoluciji, ki bo nedvomno vplivala tudi na zaposlenost. Za boljše razumevanje agregatne zaposlenosti pa je potrebna tudi analiza dejavnikov, vezanih na spol. Pri tem imajo pomembno vlogo družbene norme in stereotipi, zaradi katerih ženske prevzemajo več neplačanega dela, ko govorimo o skrbi za dom in družino. Zraven tega pogosteje izstopajo iz trga dela, predvsem v prvih letih po porodu, kar je v marsikateri državi povezano s pomanjkanjem dostopnega in kakovostnega varstva otrok. Vendar umik žensk s trga dela ni edini izziv, s katerim se soočajo, saj so predsodkov deležne tudi tiste, ki ostanejo zaposlene. To ustvarja problem steklenega stropa, ki jim omejuje doseganje visokih vodstvenih položajev zaradi globoko zakoreninjenih stereotipov. Prav zato so ključnega pomena ukrepi, ki lahko zmanjšajo neenakosti med spoloma in tako spodbudijo agregatno zaposlenost. Analizo zaposlenosti smo v empiričnem delu nadaljevali z oceno zaposlitvene funkcije za 38 držav članic OECD v obdobju od leta 1990 do leta 2023, pri čemer smo se najprej osredotočali na dejavnike agregatne zaposlenosti, nato pa ocenili še model za zaposlenost žensk in moških. Pri ocenjevanju regresijskih modelov smo uporabili metodo najmanjših kvadratov, znotraj katere smo uporabili model fiksnih učinkov. Izkazalo se je, da imajo povprečna leta šolanja, število delovno aktivnega prebivalstva, povprečne mesečne plače in BDP na prebivalca pozitiven vpliv na zaposlenost. Vse pojasnjevalne spremenljivke so bile statistično značilne pri vsaj 90-% stopnji zaupanja.E. Glavič]20262026-05-06 18:38:55Magistrsko delo/naloga97988sl