<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97990"><dc:title>Koherentnost v zgodbah otrok, starih od 4 do 6 let</dc:title><dc:creator>Urtelj,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šek,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govor</dc:subject><dc:subject>pripovedovanje</dc:subject><dc:subject>zgodba</dc:subject><dc:subject>koherentnost</dc:subject><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili govor, teorije o govoru, faze govornega razvoja, dejavnike in dejavnosti za spodbujanje le-tega, pomen branja in otroško literaturo. Opredeljeno je pripovedovanje, natančneje teoretični vidiki, pripovedovanje pri otrocih ter koherentnost in kohezivnost. V empiričnem delu je bila obravnavana koherentnost v zgodbah otrok, starih od 4 do 6 let. Preverili smo, ali se zgodbe razlikujejo v koherentnosti med mlajšimi in starejšimi otroki, ali se pri mlajših pojavljajo nižje stopnje koherentnosti (do vključno tretje), pri starejših pa višje (četrta in peta) ter morebitne razlike med spoloma v posamezni starostni skupini. Raziskava je bila izvedena s pomočjo slikanice Klobuk gospoda Konstantina (Peter Svetina) ter petih stopenj koherentnosti avtoric Ljubice Marjanovič Umek, Urške Fekonja in Simone Kranjc. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda. V raziskavo je bilo vključenih 36 otrok. Podatki so bili obdelani kvalitativno. Ugotovljeno je bilo, da mlajši otroci, stari od 4 do 5 let, najpogosteje dosegajo tretjo stopnjo koherentnosti, starejši, stari od 5 let in 1 mesec do 6 let, pa peto stopnjo. Med spoloma ni bilo bistvenih razlik.</dc:description><dc:publisher>Š. Urtelj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-06 19:45:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97990</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
