<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98004"><dc:title>Vpliv neravnovesja med delom in zasebnim časom na izgorelost</dc:title><dc:creator>Jamšek,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič,	Jasmina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ravnovesje med delom in zasebnim življenjem</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>vedenjski vzorci</dc:subject><dc:subject>regeneracija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava področje organizacijskih ved in se osredotoča na vpliv neravnovesja med delom in zasebnim življenjem na izgorelost. Namen naloge je bil ugotoviti, v kolikšni meri zaznano neravnovesje med delom in zasebnim življenjem vpliva na stopnjo izgorelosti ter kakšno vlogo imajo pri tem vsakodnevni vedenjski vzorci posameznikov, kot so postavljanje mej, razmišljanje o delu v zasebnem času in načini regeneracije.
Raziskava temelji na kombinaciji teoretičnega in empiričnega pristopa. V teoretičnem delu so bile uporabljene metode analize in sinteze strokovne ter znanstvene literature s področja izgorelosti in ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Empirični del je temeljil na kvantitativni raziskavi, ki je bila izvedena s spletnim anketnim vprašalnikom med zaposlenimi. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS, pri čemer so bile uporabljene metode deskriptivne statistike in korelacijske analize. 
Rezultati so pokazali, da obstaja povezanost med neravnovesjem med delom in zasebnim življenjem ter stopnjo izgorelosti. Ugotovljeno je bilo, da posamezniki, ki pogosto razmišljajo o delu v zasebnem času, izkazujejo višjo stopnjo izgorelosti, medtem ko ustrezna regeneracija, kot so sprostitev, rekreacija in zadostno spanje, prispevajo k zmanjševanju psihične izčrpanosti. Pri tem vse zastavljene hipoteze niso bile potrjene, saj vpliv postavljanja mej med delom in zasebnim življenjem ni bil potrjen v predvideni smeri.
Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da ima ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pomembno vlogo pri preprečevanju izgorelosti. Ključnega pomena je predvsem sposobnost psihološkega odklopa od dela ter zagotavljanje ustrezne regeneracije. Priporočila magistrskega dela so usmerjena predvsem na raven posameznika. Posamezniki naj razvijajo strategije za učinkovito upravljanje meja med delom in zasebnim življenjem, zmanjšujejo razmišljanje o delu v prostem času ter namenjajo več pozornosti regeneraciji. Ugotovitve lahko služijo tudi kot dobro izhodišče za organizacije pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, ki zaposlenim omogoča lažje usklajevanje delovnih in zasebnih obveznosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-07 10:46:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
