<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98010"><dc:title>Trženjske priložnosti Slivniškega Pohorja za razvoj turizma</dc:title><dc:creator>Pešut,	Irina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mumel,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slivniško Pohorje</dc:subject><dc:subject>trajnostni turizem</dc:subject><dc:subject>trženje turistične destinacije</dc:subject><dc:subject>aktivni turizem</dc:subject><dc:subject>kolesarski turizem</dc:subject><dc:subject>destinacijska identiteta</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava trženjske priložnosti Slivniškega Pohorja za razvoj turizma in izhaja iz dejstva, da gre za območje z izrazitimi naravnimi in kulturnimi danostmi, ki  v turističnem prostoru še ni uveljavljeno kot samostojna in prepoznavna destinacija. Slivniško Pohorje je v praksi pogosto zaznano kot dopolnilni ali tranzitni del širšega pohorskega območja, kar omejuje njegovo tržno prepoznavnost in izkoriščenost turističnih potencialov.
 
V magistrskem delu je predstavljena celovita analiza obstoječega stanja turizma, pri čemer so v ospredju naravna krajina, aktivni turizem, sezonskost in vloga lokalnih deležnikov. Poseben poudarek je namenjen kolesarjenju in pohodništvu kot osrednjima oblikama obiska, ki že privabljata obiskovalce, vendar še nista ustrezno nadgrajeni s spremljajočo ponudbo in enotnim trženjskim nastopom. Ugotovitve kažejo, da območje razpolaga z velikim razvojnim potencialom, vendar se hkrati sooča z omejitvami, kot so pomanjkanje celostne turistične infrastrukture, razdrobljenost ponudnikov in ne izoblikovana destinacijska identiteta.

Primerjalna analiza izbranih obrobnih območij v sosednjih državah je pokazala, da so za uspešen razvoj manjših destinacij ključni dorečena identiteta, povezovanje lokalnih akterjev ter usmeritev v trajnostne in ne množične oblike turizma. Na teh osnovi magistrsko delo izpostavlja razvojne in trženjske usmeritve, ki temeljijo na avtentičnosti prostora, varovanju narave in kulturne krajine ter postopnem razvoju kakovostnih turističnih proizvodov.

Sklepne ugotovitve potrjujejo, da ima Slivniško Pohorje realne možnosti za razvoj prepoznavne butične destinacije trajnostnega turizma, vendar bo uresničitev tega potenciala odvisna predvsem od usklajenega delovanja lokalnih deležnikov, premišljenega upravljanja prostora in dolgoročne razvojne vizije.</dc:description><dc:publisher>I. Pešut]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-07 22:44:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98010</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
