<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98046"><dc:title>Upravljanje podjetniškega premoženja ob razvezi zakonske zveze s poudarkom na samostojnem podjetniku</dc:title><dc:creator>Leva,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razveza zakonske zveze</dc:subject><dc:subject>podjetništvo</dc:subject><dc:subject>premoženjski režim zakoncev</dc:subject><dc:subject>samostojni podjetnik</dc:subject><dc:subject>skupno premoženje</dc:subject><dc:subject>podjetniško premoženje</dc:subject><dc:description>Pravna ureditev upravljanja podjetniškega premoženja samostojnega podjetnika je zaradi značilnosti te pravnoorganizacijske oblike posebej specifična. Samostojni podjetnik kot fizična oseba samostojno opravlja gospodarsko dejavnost v svojem imenu in za svoj račun, pri čemer se prepletata njegova osebna in poslovna premoženjska sfera, zato za obveznosti iz dejavnosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, kar bistveno vpliva tudi na pravne posledice razveze zakonske zveze, kadar je eden izmed zakoncev samostojni podjetnik.

Po zakonitem premoženjskem režimu se premoženje, pridobljeno z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze, ipso iure šteje za skupno premoženje, pri čemer ima izvor sredstev prednost pred formalnimi evidencami in vpisi pravic. Posledično lahko obveznosti, povezane s podjetniško dejavnostjo, bremenijo oba zakonca, zlasti kadar so nastale v zvezi s skupnim premoženjem, kar odpira vprašanje solidarne odgovornosti. Upravljanje takšnega premoženja zahteva usklajevanje interesov obeh (razvezanih) zakoncev, kar lahko v dinamičnem poslovnem okolju omejuje učinkovitost in pravočasnost odločanja. Ob razvezi se deleži na skupnem premoženju praviloma domnevajo kot enaki, pri čemer se upoštevajo tako neposredni kot posredni prispevki obeh zakoncev, vključno z nedenarnimi oblikami prispevkov, kot so skrb za gospodinjstvo, družino in podpora podjetniški dejavnosti.

Skladno s sodno prakso ima materialni kriterij prednost pred formalnimi vpisi, kar omogoča pravičnejšo razdelitev premoženja. Zakoniti režim tako terja stalno iskanje ravnotežja med samostojnostjo podjetnika in varstvom interesov drugega zakonca, pri čemer imajo ključno vlogo jasna normativna pravila ter pogodbeni mehanizmi, zlasti pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki zagotavlja pravno varnost, predvidljivost pravnih posledic in učinkovito preprečevanje sporov.</dc:description><dc:publisher>M. Leva</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-11 12:15:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98046</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>