<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98099"><dc:title>Vpliv viktimizacije v otroštvu na razvoj mladoletniške delinkvence</dc:title><dc:creator>Pančur,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladoletniško prestopništvo</dc:subject><dc:subject>zgodnja viktimizacija</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Zgodnja viktimizacija zajema različne oblike nasilja, zlorabe, zanemarjanja in drugih neugodnih izkušenj v otroštvu, ki lahko vplivajo na otrokov razvoj. Posledice takšnih izkušenj so lahko dolgotrajne in se kažejo na čustvenem, socialnem, vedenjskem in telesnem področju. Čeprav je občasno prestopniško vedenje lahko del odraščanja in preizkušanja meja, lahko pri nekaterih mladostnikih preraste v resnejše oblike delinkventnega vedenja.
Magistrsko delo na podlagi sistematičnega pregleda longitudinalnih študij obravnava povezavo med zgodnjo viktimizacijo oziroma neugodnimi izkušnjami v otroštvu in razvojem mladoletniškega prestopništva. V delu so predstavljeni ključni pojmi, dejavniki tveganja, razlike med spoloma in zaščitni dejavniki.
Ugotovitve kažejo, da je zgodnja viktimizacija pomemben dejavnik tveganja za kasnejše prestopniško vedenje. Tveganje je večje predvsem takrat, ko je otrok izpostavljen dolgotrajni, ponavljajoči se ali večvrstni viktimizaciji ter kadar so prisotni tudi drugi neugodni dejavniki, kot so slabi družinski odnosi, pomanjkanje podpore, težave v šoli ali vpliv deviantnih vrstnikov.
Za razumevanje mladoletniškega prestopništva je zato treba upoštevati otrokove pretekle izkušnje, družinsko okolje, vključenost v šolo, odnose z vrstniki in širše socialne okoliščine. Pri preprečevanju prestopniškega vedenja je pomembno, da se ogrožene otroke prepozna čim prej in se jim pravočasno zagotovi ustrezna pomoč. Poleg tega je treba krepiti zaščitne dejavnike ter sodelovanje med družino, šolo, centri za socialno delo, policijo in drugimi institucij.</dc:description><dc:publisher>M. Pančur</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-15 17:22:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
