<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98151"><dc:title>Razvoj lažnih spominov pri otrocih kot pričah v sodnem postopku</dc:title><dc:creator>Bernat,	Chiara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodni postopki</dc:subject><dc:subject>priče</dc:subject><dc:subject>pričevanje otrok</dc:subject><dc:subject>forenzični intervju</dc:subject><dc:subject>lažni spomini</dc:subject><dc:subject>sugestija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava problematiko nastajanja lažnih spominov pri predšolskih otrocih, ki v sodnih postopkih nastopajo kot žrtve ali priče spolnih zlorab. Glavni cilj raziskave je bil identificirati ključne dejavnike, ki privedejo do spominske kontaminacije, ter analizirati vpliv preiskovalnih metod na verodostojnost otroških izpovedb.
Skozi analizo literature in podroben pregled treh prelomnih ameriških primerov – McMartin, Kelly Michaels in Fells Acres – je ugotovljeno, da so lažni spomini prvotno produkt sugestivnih in ponavljajočih se zaslišanj, uporabe neustreznih pripomočkov ter močnega socialnega pritiska okolja. Otroci zaradi kognitivne ranljivosti in želje po ugajanju avtoriteti napačne informacije pogosto ponotranjijo kot lastne spomine. Čeprav so kognitivne zmožnosti in strah pomembni dejavniki, se je za ključni vir razvoja lažnih spominov izkazala pristranskost preiskovalcev, ki nezavedno iščejo potrditve svojih pričakovanj.
Ugotovitve dela izpostavljajo nujnost uporabe sodobnih forenzičnih standardov, kot je protokol Nacionalnega inštituta za zdravje otrok in razvoja človeka (angl. National Institute of Child Health and Human Development) ter pomen institucionalne zaščite v okviru modela Hiše za otroke (Barnahus). Ti pristopi z uporabo nevtralnih, odprtih vprašanj in dokumentiranjem enovitega zaslišanja minimizirajo tveganje za sistemske napake. Ugotovitve kažejo, da sta za zagotavljanje pravičnosti ključnega pomena dosledna forenzična nevtralnost in kontinuirano usposabljanje strokovnjakov o delovanju otroškega spomina.</dc:description><dc:publisher>C. Bernat</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-20 16:58:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
